Nafta nad 104 dolarje po Trumpovi zavrnitvi iranskega predloga, trgi pred ključnim tednom za inflacijo

Cena nafte Brent je v ponedeljek zjutraj skočila za 3,2 odstotka, na 104,49 dolarja za sod. Donald Trump je v nedeljo zvečer zavrnil iranski predlog za končanje deset tednov trajajočega konflikta na Bližnjem vzhodu in ga označil za “popolnoma nesprejemljivega”.

Teheran je prek pakistanskih mediatorjev zahteval vojno odškodnino, polno suverenost nad Hormuško ožino in odpravo sankcij na iranski izvoz nafte. Iranska državna televizija je ameriški predlog označila kot zahtevo po kapitulaciji. Trump je v ločeni objavi Teheran obtožil, da se z Washingtonom “igra igre že skoraj 50 let”.

S tem je nafta pobrisala tedenski padec, ki je temeljil na pričakovanjih, da se konflikt bliža koncu. V petek je Brent zaključil pri 101 dolarju, 7 odstotkov nižje kot teden prej.

Amrita Sen, ustanoviteljica analitične hiše Energy Aspects, je za CNBC ocenila, da trgi podcenjujejo razsežnost šoka. “Spimo do morebitne precej hude recesije,” je dejala. Med vlagatelji vlada “izjemno neupravičena evforija”, konflikt pa še vedno obravnavajo kot regionalni problem. Nafta bi morala biti višja, delniški trgi občutno šibkejši. Sen pričakuje, da bo 80 do 90 dolarjev za sod nova spodnja meja, višje cene pa se bodo prelile v zemeljski plin, kemikalije, gnojila in na koncu hrano.

Jens Eisenschmidt, glavni ekonomist za Evropo pri Morgan Stanleyju, vidi situacijo podobno. “Napetosti v sistemu se vidno povečujejo,” je dejal za CNBC in dodal, da se trgi bližajo “dnevu resnice”. Omenil je pomanjkanje letalskega goriva v Evropi, rastoče cene bencina v ZDA in naraščajoče stroške za proizvajalce, ki uporabljajo “le kapljico nafte”.

Hormuška ožina, skozi katero je pred vojno dnevno potovalo 20 milijonov sodov nafte, je pod dvojno blokado že deset tednov. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je stanje označil za “največjo grožnjo energetski varnosti v zgodovini”. Strateške rezerve, ki so jih države začele sproščati marca, kupujejo čas, problema pa ne rešujejo. “Zdravilo je odprtje Hormuške ožine,” je dejal.

Teden pred trgi je zahteven tudi brez geopolitike. Jutri bo objavljen aprilski indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA, za katerega ekonomisti pričakujejo skok na 3,8 do 3,9 odstotka medletno, z marčevskih 3,3 odstotka. Marčevski podatki so že pokazali 21,2-odstoten mesečni skok cen bencina, največji od začetka meritev leta 1967. V sredo sledita indeks cen proizvajalcev in mesečno poročilo IEA o naftnem trgu.

Bank of America ne pričakuje več nobenih znižanj obrestnih mer Feda v letu 2026. JPMorgan v vseh treh scenarijih ocenjuje, da bo inflacija ostala nad 2-odstotnim ciljem Feda vse do začetka 2027. V petek se izteče mandat predsednika Feda Jeroma Powella, nasledi ga Kevin Warsh.

Pretekli teden je bil šolski primer geopolitičnega trgovanja. V ponedeljek, 4. maja, ko so ZAE sporočili, da so prestregli iranske rakete, je Dow Jones padel za 557 točk, nafta pa je skočila za 5 odstotkov. V sredo je poročilo Axiosa o bližajočem se dogovoru povzročilo popoln obrat; S&P 500 je dosegel rekord, nafta je padla za 7 odstotkov. Nihanja tega obsega so na Wall Streetu postala tedenska rutina.

Ob tem se v Perzijskem zalivu streljanje nadaljuje. V nedeljo so ZAE prestregli dva drona iz smeri Irana, Kuvajt je poročal o sovražnih dronih v svojem zračnem prostoru, pri Katarju pa je dron zadel tovorno ladjo. Katarski tanker za utekočinjeni plin Al Kharaitiyat je kljub temu v nedeljo preplul ožino proti Pakistanu. Bil je prvi prehod katarskega tankerja z LNG od začetka vojne.

Trump naj bi v sredo prispel v Peking, kjer bo Iran osrednja tema pogovorov s predsednikom Xi Jinpingom. Ben Emons iz Fed Watch Advisors ocenjuje, da je najverjetnejši izid “upravljano sproščanje napetosti s skromnimi rezultati”. Kitajska si deli interes za stabilno ožino, a si ne more privoščiti, da bi javno popuščala na račun partnerstva s Teheranom.

Analitiki Citi predvidevajo, da bo Iran sklenil dogovor o odprtju ožine približno konec maja, a opozarjajo, da se ta rok zlahka zamakne, ali da pride le do delnega odprtja. Tudi, če se ožina odpre jutri, bodo tankerji do Evrope in vzhodne Azije pluli tedne. Pocenitev na črpalkah bo zaostajala za padcem cen na borzah.

V Sloveniji danes poteče veljavnost reguliranih cen goriva: bencin 95 po 1,683 evra, dizel po 1,734 evra, kurilno olje po 1,380 evra za liter. Konec tedna so tržne napovedi kazale na občutno pocenitev od torka, z bencinom za okoli 8 centov, na 1,60 evra, in dizlom na 1,67 evra. Te napovedi so nastale ob Brentu pri 101 dolarju. Danes je pri 104,49. Ministrstvo ceno določa popoldne na podlagi tehtanega povprečja preteklega tedna, zato ponedeljkov skok ne bo izničil izračuna, bo pa odrezal del napovedane pocenitve. Prejšnji ponedeljek je bil Brent zjutraj pri 115 dolarjih, goriva pa so se vseeno podražila. Tokrat je izhodišče nižje, a cena nafte se spet obrača navzgor.

Ljubljanska borza vstopa v ponedeljek s SBITOP pri 2.956 točkah. Konec aprila je vseh osem prvokotiranih delnic preseglo predvojne ravni iz 27. februarja, ko se je kriza začela. Danes bo jasneje, koliko je to okrevanje vredno.