Nafta nad 95 dolarjev potopila evropske borze, Nasdaq po 13 dneh rasti končno v rdečem

Ponedeljkov odziv trgov na zaostrene razmere v Hormuški ožini je pokazal, kako različno so posamezni tržni segmenti izpostavljeni energetskemu šoku, ki ga je sprožil spopad med Washingtonom in Teheranom. Evropske borze so občutno zdrsnile in nafta Brent je poskočila za 5,4 odstotka, na 95,20 dolarja za sod, medtem ko so jo trgi v ZDA odnesli razmeroma blago.

Vseevropski Stoxx 600 je dan zaključil 0,9 odstotka nižje, vsi sektorji, razen energetike, pa so trgovali v rdečem. Največji padec med vodilnimi indeksi je zabeležil frankfurtski DAX z 1,3 odstotka, sledila sta pariški CAC 40 z 1,12 odstotka, na 8.331 točk, in milanski FTSE MIB z 1,2 odstotka, po podatkih Yahoo Finance. Londonski FTSE 100 je zdrsnil za 0,55 odstotka, na 10.609 točk. Za evropska gospodarstva, ki so neto uvozniki energije, je ponovna zapora Hormuške ožine neposredni udarec, saj skozi ožino poteka približno petina svetovnega prometa z utekočinjenim zemeljskim plinom. Edino zatočišče so ponujale delnice družb Shell, BP in TotalEnergies, ki so rasle skupaj s ceno nafte.

Na Wall Streetu je bil padec indeksov komaj zaznaven. S&P 500 je zdrsnil za 0,24 odstotka, na 7.109 točk, Dow Jones pa je izgubil le 4,87 točke, po podatkih CNBC. Nasdaq Composite je po 13 zaporednih dneh rasti, kar je bil po poročanju CNBC najdaljši tak niz od leta 1992, končno zaprl v rdečem, pri 24.404 točkah. Bolj zgovorno pa je bilo gibanje indeksa manjših družb Russell 2000, ki je pridobil 0,58 odstotka in dosegel nov zgodovinski vrh pri 2.793 točkah. Vlagatelji očitno stavijo na manjše, pretežno domače družbe, ki so manj izpostavljene nihanju cen energentov in motnjam v globalnih dobavnih verigah. Med velikimi delnicami je Meta izgubila 2,6 odstotka, JPMorgan pa je pridobil 2,2 odstotka.

Sveži jutranji podatki v torek potrjujejo, da pritisk ne popušča. Nafta Brent se giblje blizu 95 dolarjev za sod, WTI pri okrog 86 dolarjih. Zlato, ki bi ga v klasični geopolitični krizi pričakovali v rasti, je v ponedeljek izgubilo okrog dva odstotka in zaključilo pri 4.809 dolarjih za unčo, po podatkih Trading Economics. Dražja nafta namreč krepi inflacijska pričakovanja, ta pa odganjajo stave na znižanje obrestnih mer, kar plemeniti kovini jemlje privlačnost. Evropski zemeljski plin TTF medtem trguje pri okrog 40 evrih za megavatno uro, blizu šesttedenskih najnižjih ravni, saj je nedavno premirje začasno sprostilo pritisk na trg.

Ob tržnih premikih je v ponedeljek odmevala tudi novica iz Cupertina. Apple je objavil, da bo Tim Cook po 15 letih zapustil mesto glavnega izvršnega direktorja, vodenje pa bo 1. septembra prevzel John Ternus, višji podpredsednik za strojno opremo, kot poroča Fortune. Applova delnica je v podaljšanem trgovanju zdrsnila za pol odstotka. V Evropi je Andrea Orcel, prvi mož UniCredita, razkril podrobnosti načrta za prevzem nemške Commerzbank v okviru bitke, vredne 35 milijard evrov. Frankfurtska banka je načrt zavrnila in postopek označila za sovražen, njene delnice pa so kljub temu narasle na 36,47 evra, občutno nad ponujenimi 30,80 evra na delnico.

Premirje med ZDA in Iranom se bo izteklo ta teden, predsednik Trump pa je napovedal, da ga verjetno ne bo podaljšal brez dogovora. Teheran ni potrdil udeležbe na nadaljnjih pogajanjih v Pakistanu. Danes četrtletne rezultate med drugim objavljajo Danaher, GE Aerospace, Northrop Grumman in UnitedHealth.