Nafta nazaj pod 95 dolarji, delnice v rekordu, luksuz v polomu

V sredo dopoldan je Donald Trump za Fox Business povedal, da je vojna med ZDA in Iranom “zelo blizu konca”. Do zaključka newyorške seje je indeks S&P 500 prvič v zgodovini prebil 7.000 točk, tehnološki Nasdaq Composite pa je po najdaljšem nizu zaporednih rasti v svoji zgodovini presegel 24.000 točk. V isti seji so v Parizu delnice francoske luksuzne skupine Kering izgubljale 9,3 odstotka. Eden od simbolov evropskega luksuza je dan zaključil v svojem najhujšem padcu v več kot letu dni.

Trumpova izjava je po navedbah agencije Bloomberg sprožila nov val kupovanja, ki ga je vodil tehnološki sektor. Nvidia je podaljšala najdaljšo serijo dnevnih rasti v svoji zgodovini, Tesla je po Muskovi napovedi novega čipa AI5 pridobila več kot sedem odstotkov, indeks Dow Jones pa je ostal pod pritiskom tradicionalnih finančnih delnic in zaključil rahlo v rdečem. “Ljudje nočejo zamuditi rastočega trga,” je za CNBC povzel razpoloženje Thomas Martin, višji portfeljski upravitelj pri Globalt Investments. Po njegovi razlagi so se trgovci pred dvema tednoma ustavili v pričakovanju zaostritve v Iranu, ki ni prišla. Zdaj dohitevajo izgubljeno.

Rekord pa ni skril vseh zadržkov. Donos desetletne ameriške državne obveznice je zrasel na 4,281 odstotka. Trg obveznic ostaja previdnejši od delniškega. Indeks volatilnosti VIX, znan tudi kot indeks strahu, se je zadrževal okoli 18 točk, daleč pod ravnmi nad 30 točkami iz konca februarja, ko je izbruhnila vojna.

Velike ameriške banke so v sredo objavile močne rezultate za prvo četrtletje. Morgan Stanley je po poročanju portala RTT News zabeležil 30-odstotno rast čistega dobička zaradi močnega povpraševanja pri trgovanju z delnicami. Bank of America je prav tako presegla pričakovanja, JPMorgan pa je dan prej poročal o 13-odstotni rasti dobička. Rast v tehnologiji je potrdil nizozemski ASML Holding, proizvajalec fotolitografske opreme za čipovno industrijo, ki je v sredo povišal napoved prihodkov zaradi močnega povpraševanja po opremi za čipe za umetno inteligenco.

V Parizu je šlo drugače. Kering, francoska luksuzna skupina, ki ima v lasti znamke Gucci, Yves Saint Laurent, Bottega Veneta in Balenciaga, je izgubila 9,3 odstotka vrednosti. Krivec ima ime – Gucci. Prihodki največje Keringove znamke so v prvem četrtletju na primerljivi osnovi padli za osem odstotkov, kar je enajsto zaporedno četrtletje upada. Najbolj boli Bližnji vzhod, ki je do pred kratkim veljal za svetlo točko luksuza. Maloprodajni prihodki tam so padli za 11 odstotkov, potem ko sta prva dva meseca leta še prinašala rast.

Pravi test novega izvršnega direktorja Keringa čaka v četrtek v Firencah, kjer bo Luca de Meo predstavil svoj strateški načrt pod imenom ReconKering. De Meo je septembra 2025 prišel iz avtomobilske industrije, potem ko je kot šef Renaulta uspešno obrnil francoskega avtomobilarja. Doslej je užival zaupanje vlagateljev. Po sredinih rezultatih bo za preobrat pri Gucciju potreboval več časa, kot so pričakovali.

Keringove delnice niso bile edine v padcu. Hermès International je izgubil 8,2 odstotka po priznanju, da so bile prodaje “občutno prizadete” z razmerami v regiji. Burberry, Christian Dior in Moncler so vsi sejo končali v rdečem, Richemont je zdrsnil za 1,9 odstotka. Izjema je bila LVMH, ki je zaključila 0,1 odstotka višje. Citijevi analitiki so po navedbah agencije Reuters v pisni oceni zapisali, da bo “časovni okvir okrevanja Guccija ostal negotov in verjetno postopen, v okolju zahtevne makroekonomske slike in neprestanih geopolitičnih napetosti”. JPMorganovi analitiki so bili še bolj neposredni. Dvoštevilčni padci prodaje v vseh regijah, razen v Severni Ameriki, po njihovi oceni dokazujejo, da obrat pri Gucciju zahteva “veliko več dela in časa, kot upajo kupci Keringovih delnic”. Pariški CAC 40 je pod pritiskom luksuznih izdajateljev izgubil 0,6 odstotka, panevropski indeks Stoxx 600 pa je sejo zaključil 0,4 odstotka nižje.

Mednarodni denarni sklad je v torek objavil aprilsko Svetovno gospodarsko napoved. Globalno rast za leto 2026 je znižal na 3,1 odstotka, napoved inflacije pa zvišal na 4,4 odstotka. Nižja rast ob višji inflaciji že desetletja zanesljivo povečata povpraševanje po zlatu. Kovina je v sredo po podatkih portala USAGOLD zaključila blizu rekordnih ravni, srebro pa je poskočilo za 3,26 odstotka. Ljudska banka Kitajske je mesečne nakupe zlata podaljšala na sedemnajst zaporednih mesecev, veleprodajni izvzemi s Šanghajske borze zlata pa so se v marcu glede na februar povečali za 57 odstotkov.

Nafta se je v četrtek zjutraj gibala v ozkih okvirih. Severnomorski Brent se je zadrževal okoli 95 dolarjev za sod, West Texas Intermediate pa pri okoli 91 dolarjih. Po primerjavi z zgodnjim aprilom, ko so strahovi pred prekinitvijo dobave skozi Hormuško ožino potisnili Brent do skoraj 128 dolarjev, je pomiritev skoraj otipljiva. Ameriška agencija za informacije o energiji (EIA) je v torek vseeno zvišala napoved povprečne cene Brenta za leto 2026 na 96 dolarjev za sod ob oceni, da je zaradi delne zaprtosti ožine motnja proizvodnje v aprilu dosegla več kot devet milijonov sodov na dan.

Nizozemski TTF, glavna evropska referenca za plin, je v torek padel za 7,46 odstotka. Pritisk navzdol so ustvarili trije dejavniki: blažje vreme v Evropi, upad azijskega uvoza utekočinjenega plina na najnižjo raven v skoraj šestih letih in obljuba o novem krogu pogajanj. Vse to se dogaja ob trajni zaprtosti katarskega Ras Laffana, največjega obrata za utekočinjeni plin na svetu, ki po iranskih udarih v začetku marca ostaja zunaj pogona. Evropska skladišča plina so na začetku injekcijske sezone po navedbah portala European Gas Hub napolnjena zgolj 28-odstotno, v primerjavi s 35 odstotki pred letom dni.

Baker se je vrnil na vrh. Kovina je dosegla najvišjo raven v več kot dveh mesecih in v celoti nadoknadila izgube od začetka aprila. Zaloge v skladiščih londonske borze kovin pa so po navedbah portala Trading Economics na osemletnem vrhu, kar je znak, da za trenutne rekorde skrbi predvsem špekulativna pozicija, ne dejansko industrijsko povpraševanje. Nova čilska vlada je napovedala pospešitev izdaje rudarskih dovoljenj, kar bi lahko že v letošnjem letu prineslo dodatno ponudbo.

Ameriška in evropska borza sta v sredo postavili dve nasprotujoči si hipotezi. Wall Street stavi, da se bo vojna v Iranu končala hitro in da se bo pretok skozi Hormuško ožino v kratkem vrnil v normalne okvire. Evropski luksuz pa je v svoje četrtletne rezultate že zapisal, kako boleče bo, če se to ne bo zgodilo. Odgovor bo najverjetneje prišel v Pakistanu, kjer je Trump v sredo napovedal drugi krog pogajanj z Iranom.