Nafta nazaj pod 97 dolarjev, Oracle in Nokia potegnila Wall Street navzgor, Wizz Air in Lufthansa med največjimi poraženci

Še v ponedeljek zjutraj je sodček nafte presegel 100 dolarjev. V torek ga že dobite za manj kot 97. Med obema cenama ležita en sam Trumpov tvit in en iranski telefonski klic.

Terminske pogodbe za WTI so v zgodnje torkovo jutro padle za več kot 2 odstotka, potem ko je iranski predsednik Masud Pezeshkian izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga z Washingtonom. Trump je sporočil, da ga je poklical “pravi človek” iz Teherana, Pakistan pa je že ponudil, da ponovno gosti pogajanja v Islamabadu, po poročanju Al Jazeere. Brent je zdrsnil pod 95 dolarjev.

Terminske cene se umirjajo, a fizični sodčki se še vedno prodajajo po cenah, ki jih trgi niso videli že leta. Po podatkih Platts je cena fizičnega Brenta v četrtek dosegla 131,97 dolarja za sodček, torej več kot 30 dolarjev nad terminskimi pogodbami. V zadnjih 24 urah je Hormuški preliv preplulo le 31 plovil, od tega šest naloženih s tovorom, po podatkih portala MarineTraffic, kot navaja NBC News. Pred vojno jih je dnevno prešlo okrog 130. Ameriški energetski minister Chris Wright je v ponedeljek na konferenci Semafor World Economy ocenil, da bodo cene nafte rasle, ali pa se vsaj držale visokih ravni, dokler skozi preliv ne bo stekel “smiseln pretok ladij”, kot poroča CNN.

Na Bližnjem vzhodu se medtem ni spremenilo nič odločilnega, a blokada je postala resničnost. Ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč, ki jo je Trump napovedal v nedeljo, velja od ponedeljka popoldne. Ameriški CENTCOM je omilil prvotno Trumpovo napoved in sporočil, da so blokirana le plovila, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih, prehod med neiranskimi pristanišči skozi preliv pa ostaja prost, kot piše CNBC. Iran je blokado označil za piratstvo. V Teheranu se je v torek na ulice zgrnilo na tisoče ljudi, tiskovni predstavnik Iranske revolucionarne garde pa je zagrozil z “novimi oblikami bojevanja”, ki jim nasprotnik ne bo mogel učinkovito odgovoriti, kot navaja CNN. Kitajski zunanji minister Wang Yi je v pogovorih s pakistanskim kolegom pozval obe strani k zadržanosti in opozoril, da blokada Hormuškega preliva ne služi skupnim interesom mednarodne skupnosti.

Francija in Velika Britanija medtem pripravljata lastno pobudo. Francoski predsednik Macron je napovedal konferenco držav, ki so pripravljene prispevati k “miroljubni multinacionalni misiji za obnovitev svobode plovbe” skozi Hormuški preliv, kot poroča NPR. Britanski premier Starmer je za BBC povedal, da se Združeno kraljestvo ne bo pridružilo Trumpovi blokadi, ampak se bo osredotočilo na odpiranje preliva, vključno z razminiranjem.

Wall Street se na vse to ni oziral. S&P 500 je pridobil 1 odstotek na 6.886 točk, kar je bila njegova najvišja zaključna vrednost od začetka konflikta z Iranom konec februarja. Sredi dneva je indeks za hip že prešel v pozitivno območje za leto 2026, kot navaja CNBC. Dow Jones se je čez dan premikal iz minus 400 točk v plus 302 točki in zaključil pri 48.218. Nasdaq je pridobil 1,2 odstotka.

Gonilna sila je bil tehnološki sektor, še posebej programska oprema. Oracle je po predstavitvi novih zmožnosti umetne inteligence na dogodku Customer Edge Summit poskočil za skoraj 13 odstotkov. Nokia je po nadgradnji ocene s strani Bank of America pridobila 9,7 odstotka. Za njima so sledili ServiceNow s 7,3 odstotka, Adobe s 6,5 odstotka in Salesforce s 4,7 odstotka. Kot piše TheStreet, je Goldman Sachs ocenil, da bo integracija umetne inteligence v velike korporacije potekala počasneje, kar je vlagatelje prepričalo, da uveljavljenim tehnološkim družbam vojna za prevlado v umetni inteligenci ne bo odvzela posla.

Wall Street je v ponedeljek tudi vstopil v sezono četrtletnih rezultatov. Goldman Sachs je objavil drugi najvišji četrtletni prihodek v svoji 156-letni zgodovini. Banka je ustvarila 17,23 milijarde dolarjev čistih prihodkov, dobiček na delnico pa je dosegel 17,55 dolarja, kar je preseglo pričakovanja analitikov za 16,49 dolarja, po podatkih LSEG. Provizije od investicijskega bančništva so zrasle za 48 odstotkov, na 2,84 milijarde dolarjev, trgovanje z delnicami pa je doseglo rekordne ravni. Goldman pa ni bil brez slabosti. Prihodki iz obveznic, valut in surovin so padli za 10 odstotkov, na 4,01 milijarde dolarjev, kar je skoraj milijardo dolarjev pod pričakovanji, po podatkih StreetAccount. Banka je podvojila rezervacije za kreditne izgube na 315 milijonov dolarjev. Delnica je v predtržnem trgovanju padla za okrog 3 odstotke.

V Evropi je bilo razpoloženje drugačno. Vseevropski STOXX 600 je izgubil 0,2 odstotka, DAX 0,2 odstotka, CAC 40 0,4 odstotka, FTSE 100 pa 0,17 odstotka na 10.583 točk. Najhuje je udarilo po letalskih prevoznikih. Wizz Air je zdrsnil za 6,5 odstotka, EasyJet in Lufthansa za 4,1 odstotka, organizator potovanj Tui pa za 3,4 odstotka, saj so skrbi glede preskrbe z letalskim gorivom prevladale nad vsem drugim, kot navaja CNBC. V nasprotni smeri je norveški energetski velikan Vår Energi pridobil 7,4 odstotka.

Volitve na Madžarskem, ki so bile razglašene v nedeljo zvečer, so v ponedeljek že vplivale na valutne trge. Péter Magyar in njegova sredinska proevropska stranka Tisza sta po podatkih madžarskega volilnega urada osvojila 138 od 199 sedežev v parlamentu s 53,6 odstotka glasov. Orbánova stranka Fidesz je zbrala le 37,8 odstotka. Madžarski forint se je okrepil za 2,5 odstotka proti dolarju. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na omrežju X zapisala, da je Madžarska izbrala Evropo. Zmaga Magyarja bi lahko odprla pot odmrznitvi milijard evrov evropskih sredstev in oslabila položaj Rusije v EU.

Zlato je v ponedeljek padlo proti 4.700 dolarjem za unčo, saj zaostritev na Bližnjem vzhodu krepi pričakovanja, da bodo centralne banke obrestne mere prej zvišale kot znižale. Od začetka konflikta je zlato izgubilo več kot 10 odstotkov, po podatkih Trading Economics. Evropski referenčni plin TTF je v ponedeljek poskočil za 7 odstotkov, na 46,74 evra za megavatno uro, ker katarski terminal za utekočinjenje plina, največji na svetu, ne deluje že od začetka marca. Ameriške cene plina Henry Hub so se gibale blizu 17-mesečnega dna, pri 2,63 dolarja za MMBtu, ker domača proizvodnja v ZDA ni odvisna od Hormuškega preliva. Bitcoin je pridobil skoraj 5 odstotkov, na okrog 74.000 dolarjev, donos na desetletne ameriške državne obveznice pa je padel na 4,30 odstotka.

V torek bodo pozornost pritegnili četrtletni rezultati JPMorgan Chase in Wells Fargo. LVMH, ki je rezultate objavil že v ponedeljek, je poročal o 19,1 milijarde evrov prihodkov za prvo četrtletje 2026, kar je 6 odstotkov manj na poročani osnovi, a 1 odstotek več organsko. Konflikt na Bližnjem vzhodu je organski rasti odvzel približno odstotno točko, a je Azija brez Japonske za družbo zrasla za 7 odstotkov, SAD za 3 odstotke, po podatkih WWD.