Nafta pod 70 dolarjev, a Frankfurt izgubil 1,3 odstotka in Wall Street padel peti dan zapored

Cena nafte je v petek padla pod 70 dolarjev za sod, prvič po izbruhu iranske vojne, a pocenitev energije ni zaustavila razprodaje, ki jo na svetovnih borzah žene vse večji dvom o naložbah v umetno inteligenco. Frankfurtski Dax je izgubil 1,29 odstotka, ameriški Nasdaq Composite pa je teden sklenil 4,6 odstotka nižje in v petek padel peti dan zapored.

Indeks S&P 500 je teden zaključil dva odstotka nižje, peti zaporedni dan v rdečem, Dow Jones pa je z 0,6-odstotnim tedenskim dobičkom edini ostal blizu rekordne ravni, čeprav je Alphabet, ki je v indeksu pravkar zamenjal Verizon, izgubil 2,2 odstotka. Proizvajalec pomnilnika Micron, ki je v sredo objavil rekordne rezultate s 346-odstotno medletno rastjo prihodkov in v četrtek pognal kratkotrajno rast tehnologije, je v petek izgubil 6,7 odstotka, Broadcom 3,7, Nvidia pa 1,6 odstotka.

„Pripoved o umetni inteligenci na trgih je trenutno povsod, od dvomov o donosnosti naložb do navdušenja nad njimi,“ je za agencijo Reuters povedal Richard Reyle, glavni naložbeni direktor družbe Questar Capital Partners, in dodal, da trg šele izbira zmagovalce in poražence. Mason Mendez, analitik pri Wells Fargo Investment Institute, je v zapisu, ki ga povzema CNN, opozoril, da se pozornost vlagateljev seli z bližnjevzhodne vojne na vzdržnost tehnoloških naložb ob naraščajočih obrestnih merah po svetu.

Razprodajo je sprožil Tokio, kjer je indeks Nikkei padel za 4,15 odstotka, na 69.360,88 točke, in izbrisal skoraj ves četrtkov rekordni dvig. Delnica tehnološkega vlagatelja SoftBank je strmoglavila za 12,53 odstotka, ko je New York Times poročal, da OpenAI razmišlja o preložitvi prve javne ponudbe delnic na leto 2027. SoftBank ima v podjetju za ChatGPT približno 13-odstotni delež, ki bo do oktobra dosegel okoli 65 milijard dolarjev, pričakovanja o donosu iz vstopa OpenAI na borzo pa so japonsko skupino pred kratkim ponesla nad tržno vrednost Toyote. Korejski Kospi je po poročanju Nikkei Asia izgubil šest odstotkov.

Vseevropski indeks Stoxx 600 je sklenil 0,7 odstotka nižje, pri 635,5 točke, in ostal nespremenjen glede na prejšnji petek, indeks evrskega območja Euro Stoxx 50 pa je izgubil 0,9 odstotka, na 6.212 točk. Najgloblje med velikimi indeksi je padel Dax, milanski FTSE MIB je izgubil odstotek, pariški CAC 0,55 odstotka. Proizvajalca polprevodnikov Infineon in STMicroelectronics sta izgubila po 4,5 odstotka, ASML pa odstotek. Siemens Energy, ki ima veliko izpostavljenost napajanju podatkovnih centrov, je zdrsnil za 5,6 odstotka. Finska Nokia je izgubila 6,5 odstotka, švedski Ericsson 1,7.

Padle so tudi banke, ko je nadaljnji padec nafte zmanjšal pričakovanja o novem dvigu obrestne mere Evropske centralne banke letos. Deutsche Bank je izgubila 2,7 odstotka, BNP Paribas in BBVA okoli dveh odstotkov. Delnica Volkswagna je padla na najnižjo raven v 16 letih po poročilu nemškega Manager Magazina, da skupina načrtuje ukinitev do 100.000 delovnih mest in zaprtje štirih nemških tovarn, največje prestrukturiranje v njeni 89-letni zgodovini. Med redkimi dobitniki so bili nemški programski velikan SAP z 2,2-odstotno rastjo, francoski Hermès z 1,2-odstotno in britanska plačilna družba Wise, katere delnica je po objavi odkupa lastnih delnic v vrednosti 500 milijonov dolarjev zrasla za 9,6 odstotka.

Nafta, ki je spomladi pognala borzne pretrese, je v petek strmoglavila, ko se je promet skozi Hormuško ožino pospešil in se je izvoz iz Perzijskega zaliva vrnil na približno tri četrtine predvojne ravni, Savdska Arabija pa je začela polniti tankerje na terminalu Ras Tanura. Ameriška nafta WTI se je do sobotnega jutra zadržala pri 69,23 dolarja, 3,74 odstotka nižje, Brent je padel na 71,99 dolarja in dosegel najnižjo vrednost po 27. februarju, na tedenski ravni pa izgubil več kot deset odstotkov.

Ameriško osrednje poveljstvo Centcom je pozno v petek sporočilo, da so njegova letala napadla iranska skladišča raket in dronov ter obalne radarske postaje, potem ko je iranski dron dan prej zadel pod singapursko zastavo plovečo tovorno ladjo Ever Lovely. Predsednik Donald Trump je napad na ladjo označil za „nespametno kršitev“ premirja, iranska Revolucionarna garda pa je sporočila, da je v odgovor napadla ameriške položaje v regiji. Visoki ameriški uradnik je za CNN ocenil, da napad zaenkrat ne pomeni vrnitve k obsežnim spopadom. Cena nafte je po napadu na kratko pridobila več kot odstotek, zlato pa je dan sklenilo 1,49 odstotka višje, pri 4.087 dolarjih za unčo.

Dan Ives, vodja tehnoloških raziskav pri družbi Wedbush Securities, je tedenske pretrese opisal kot trenutke streznitve, ki spremljajo umetno inteligenco, in posvaril pred prenagljenim sklepom o poku balona. Preložitev vstopa OpenAI na borzo je po njegovi oceni vprašanje časa in ne poslovne škode, saj naj bi družba vstop raje preložila na leto 2027 pri ciljni vrednosti bilijona dolarjev. Micronovi rezultati, ki so presegli vsa pričakovanja, kažejo, da povpraševanje po pomnilniku za podatkovne centre ostaja močno.

Borza Nasdaq je petkovo trgovanje sklenila z rekordnim obsegom, ko je v zaključni avkciji, s katero je izračunala polletno prerazporeditev indeksov Russell, v 1,63 sekunde izvedla za 334 milijard dolarjev poslov, največ doslej. Nova sestava indeksov Russell, ki zajemajo približno 98 odstotkov ameriškega delniškega trga, začne veljati v ponedeljek, 29. junija.