Nafta pod 73 dolarji, korejski čipi sesuli Wall Street

Trgi so spomladi v ceno nafte vračunali bližnjevzhodno vojno, v ceno čipov pa neskončno povpraševanje umetne inteligence. V torek so v enem dnevu razprodali obe stavi. Nafto je potopila vrnitev iranske ponudbe, čipe pa sta sesula dvom o tem povpraševanju in centralna banka, ki je nehala obljubljati poceni denar.

Indeks Nasdaq je izgubil 2,21 odstotka in pristal pri 25.587 točkah ter zabeležil najslabši dan v dveh tednih. Razprodajo je sprožilo poročilo iz Južne Koreje, da bo SK Hynix proizvodno linijo, namenjeno nadgradnji v pomnilnik HBM4 za umetno inteligenco, preusmeril v izdelavo običajnega pomnilnika. Korejski KOSPI je padel za 9,99 odstotka in že četrtič letos sprožil prekinitev trgovanja, tokrat dvakrat. SK Hynix in Samsung, ki skupaj tvorita približno polovico vrednosti korejskega indeksa, sta izgubila več kot 12 odstotkov. Japonski Nikkei se je znižal za 3,55 odstotka, delnica SoftBanka pa za 15.

Newyorško sejo so vlekli navzdol pomnilniški proizvajalci. Micron, ki se je umaknil z rekordnih ravni, je izgubil 13 odstotkov, Marvell, Qualcomm in Arm med 8 in 10 odstotki, Nvidia pa 4,13 odstotka. Filadelfijski polprevodniški indeks se je sesul za 7,9 odstotka. Indeks malih podjetij Russell 2000 je vseeno pridobil 0,83 odstotka, osnovne potrošne dobrine pa 1,8 odstotka. Delnice Public Storagea, IBM in Accenture so se okrepile med 3 in 4 odstotki. Dow Jones z najmanj tehnološkimi delnicami je izgubil komaj 0,09 odstotka. Mason Mendez iz inštituta Wells Fargo Investment Institute je zapisal, da se pozornost trgov seli z bližnjevzhodne vojne na vzdržnost tehnoloških naložb ob naraščajočih obrestnih merah.

Po junijski seji centralne banke pod novim guvernerjem Kevinom Warshem trg vračunava dve zvišanji obrestnih mer do konca leta namesto enega, mediana napovedi Fed za konec leta pa se je dvignila na 3,8 odstotka. Donosnost dveletne ameriške obveznice je dosegla najvišjo raven od februarja 2025. Tehnološki velikani gradnjo infrastrukture za umetno inteligenco financirajo z dolgom in izdajo delnic. Alphabet je napovedal prodajo delnic za 80 milijard dolarjev, Meta razmišlja o podobni potezi, Nvidia je sredi junija izdala za 25 milijard dolarjev obveznic, Oracle pa je razkril, da je v zadnjem letu ukinil 21.000 delovnih mest ali 13 odstotkov zaposlenih. Michael O’Rourke iz Jones Tradinga ugotavlja, da je razprodaja vodilno sedmerico tehnoloških velikanov potisnila v rdeče številke od začetka leta.

Isti pomnilniški lanec je udaril po Evropi. Nizozemski ASML, nemški Infineon in francoski STMicroelectronics, evropski člen dobavne verige za podatkovne centre, so izgubili med 3 in 6 odstotki ter frankfurtski DAX potegnili za skoraj odstotek navzdol na 24.894 točk. Opore ni ponudil nemški zasebni sektor, ki se je skrčil že tretji mesec zapored, sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev evrskega območja pri 49,5 točke pa ostaja pod mejo rasti. Vseevropski STOXX 600 je dan končal 0,8 odstotka nižje, pariški CAC 40 0,7 in londonski FTSE 100 0,1 odstotka. Sanofi je po odobritvi novega zdravila v Evropski uniji pridobil 1,5 odstotka.

Cena ameriške surovine WTI je v torek zdrsnila proti 73 dolarjem za sod in dosegla najnižjo raven v skoraj treh mesecih, danes zjutraj pa je padla na 72,49 dolarja. Brent se je ustavil pri 76,39 dolarja. Ameriško finančno ministrstvo je izdalo 60-dnevno dovoljenje za proizvodnjo, dostavo in prodajo iranske nafte s plačilom v dolarjih in odprlo pot vračanju iranskih barelov na svetovni trg. V zadnjem tednu je iz Irana proti Aziji odplulo več kot 30 milijonov sodov, promet skozi Hormuško ožino pa si opomore. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da je izvoz nafte iz Združenih arabskih emiratov v začetku junija okreval na približno 85 odstotkov ravni izpred konflikta. Zlato je nazadovalo na 4.058 dolarjev za unčo ob močnejšem dolarju in napredku pogovorov med Washingtonom in Teheranom.

Bank of America je prav na dan razprodaje dvignila ciljno ceno Micronove delnice, vlagatelji pa so denar prerazporedili med panogami, ne da bi ga umaknili s trga. Ryan McKay iz TD Securities opozarja, da primanjkljaj med ponudbo in povpraševanjem po nafti znaša med 3,5 in 4 milijoni sodov na dan, zato po njegovi oceni podlaga za višje cene ostaja močna. Pravi preizkus tega povpraševanja prihaja v sredo zvečer, ko rezultate objavi Micron. Če bo napovedal prihodke nad 38 milijardami dolarjev in trdne cene pomnilnika HBM tudi v letu 2027, bo torkov padec ostal le priložnost za nakup. Če bo glede količin previden, bo odziv ostrejši od širšega padca 23. junija.

Brez Nvidie in Microna bi se rast dobička ameriškega tehnološkega sektorja v prvem četrtletju znižala s 50,7 na 28,5 odstotka, je izračunal FactSet.