Nafta pod 95 dolarjev, borze v desetih dneh izbrisale sedem tednov vojnih izgub

Indeks S&P 500 je v torek pridobil 1,18 odstotka in pri 6.967 točkah pristal le še 1,7 odstotka pod januarskim rekordnim vrhom. Wall Street je v enem samem trgovalnem dnevu potrdil, kar so trgi v zadnjem tednu počasi že kazali. Vojna premija, ki je od konca februarja tekla skozi cene nafte, zlata in obveznic, izginja hitreje, kot je nastajala.

Nasdaq Composite je z 1,96-odstotnim skokom na 23.639 točk zabeležil deseti zaporedni dan rasti, najdaljši niz pozitivnih trgovalnih dni od leta 2021, po podatkih Bloomberga. Dow Jones se je okrepil za 0,6 odstotka. Tehnološko težki Nasdaq 100, ki je od bojnega dna 30. marca pridobil več kot 12 odstotkov, zdaj kaže, da vlagatelji stavijo na podjetja, ne na izid konflikta. “Borza ne trguje s Hormuško ožino. Trguje s podjetji,” je na CNBC komentiral Jim Cramer.

Dva ključna podatka sta v torek poganjala optimizem. Indeks cen proizvajalcev (PPI) je marca narasel le za 0,5 odstotka mesečno, občutno pod pričakovanimi 1,1 odstotka po anketi Dow Jones. Jedrni PPI brez hrane in energije je pridobil zgolj 0,1 odstotka, petkrat manj od napovedi. Bencin je sicer poskočil za 15,7 odstotka, dizel za 42 odstotkov, a dejstvo, da se energetski šok ni prelil v širše cene storitev, je vlagateljem vlilo upanje, da Federal Reserve ne bo prisiljena v dodatno zaostrovanje.

Drugi vir optimizma je prihajal iz diplomacije. Iran po poročanju Bloomberga razmišlja o začasni prekinitvi prometa skozi Hormuško ožino, da bi se izognil neposredni konfrontaciji z ameriško mornarico in ohranil pogajanja. Predsednik Trump je dejal, da se je Teheran obrnil na Washington le nekaj ur po začetku ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč.

Na Wall Streetu so med posameznimi delnicami izstopali Bloom Energy s 24-odstotnim skokom po sklenitvi pogodbe z Oraclom za 2,8 gigavata gorivnih celic za podatkovne centre, medtem ko je Oracle pridobil skoraj 5 odstotkov. Novo Nordisk je napredoval za 3 odstotke po najavi partnerstva z OpenAI na področju odkrivanja zdravil. Amazon je poskočil za 5 odstotkov po prevzemu satelitskega operaterja Globalstar za 11,5 milijarde dolarjev. Wells Fargo je izgubil 5 odstotkov po razočaravajočih četrtletnih rezultatih, JPMorgan pa je kljub preseganju pričakovanj za prvi kvartal zdrsnil, ker je znižal napoved neto obrestnih prihodkov.

Tudi evropski trgi so dan zaključili v zelenem. Vseevropski STOXX 600 je po podatkih CNBC pridobil skoraj odstotek, s čimer so bili vsi glavni indeksi pozitivni. Frankfurtski DAX 40 je napredoval za 1,13 odstotka proti meji 24.000 točk. Med največjimi dobitniki so bili Siemens z 2,86-odstotno rastjo, Continental z 2,55 in Mercedes-Benz z 2,14 odstotka. STOXX 50 je pridobil 0,9 odstotka.

Luksuzna industrija pa ni delila optimizma. Delnice LVMH so padle za 2,4 odstotka, potem ko je največji luksuzni konglomerat na svetu objavil prihodke v prvem kvartalu 2026 v višini 19,1 milijarde evrov, kar predstavlja 6-odstotni padec na poročani osnovi. Organska rast je bila le 1-odstotna, pod tržnimi pričakovanji 1,5 odstotka. Bernard Arnault je v izjavi priznal, da je bližnjevzhodni konflikt skupini odvzel najmanj eno odstotno točko organske rasti. Delnica je v prvem četrtletju 2026 izgubila 28 odstotkov vrednosti, najslabši kvartalni rezultat v zgodovini koncerna. V sredo naj bi rezultate objavila še Kering in Hermès.

Nafta je v torek utrpela najostrejši dnevni padec v zadnjih tednih. Ameriška nafta WTI je po podatkih CNBC zdrsela za skoraj 8 odstotkov na 91,28 dolarja za sod, mednarodni Brent pa je izgubil 4,2 odstotka in pristal pri 94,79 dolarja. Cene je navzdol potisnilo upanje, da se bodo pogajanja med Washingtonom in Teheranom nadaljevala, čeprav konkretnega datuma za naslednji krog pogovorov še ni.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v torek objavila aprilsko poročilo o naftnem trgu, ki ne pušča prostora za pomiritev. Globalno povpraševanje po nafti se bo po napovedih agencije letos prvič od pandemije skrčilo, in sicer za 80.000 sodov dnevno. V drugem četrtletju IEA napoveduje padec povpraševanja za 1,5 milijona sodov dnevno, najostrejši upad od pandemičnih zaprtij leta 2020. Globalna ponudba je marca strmoglavila za 10,1 milijona sodov dnevno na 97 milijonov, proizvodnja OPEC+ pa je padla za 9,4 milijona sodov. Rafiniranje po svetu je aprila upadlo za 6 milijonov sodov dnevno, saj rafinerije na Bližnjem vzhodu in v Aziji ne morejo zagotoviti zadostnih količin surove nafte.

Na makroekonomski ravni je Mednarodni denarni sklad (MDS) na isti dan znižal napoved globalne rasti za letos na 3,1 odstotka in zvišal pričakovano inflacijo na 4,4 odstotka, a podroben pregled aprilskega poročila objavljamo ločeno.

Zlato je v torek pridobilo in se približalo 4.760 dolarjem za unčo, a je od začetka konflikta izgubilo približno 10 odstotkov, saj višje obrestne mere in močnejši dolar odvračajo vlagatelje od plemenitih kovin. Kriptovalute so dan zaključile blago pozitivno, bitcoin se je okrepil za 2,3 odstotka na 74.887 dolarjev.

Za trge bo v prihodnjih dneh ključno, ali se bodo pogajanja med Washingtonom in Teheranom dejansko nadaljevala pred iztekom dvotedenskega premirja prihodnji teden. Macquariejev strateg Thierry Wizman je v poročilu za stranke opozoril, da zgodovinski primeri pogajanj med državami v spopadu niso obetavni za hitro rešitev. “Glede na to, koliko se razhajajo temeljne zahteve ZDA in Irana, je težko videti rešitev, ki bi odprla Hormuško ožino, v dvotedenskem roku,” je zapisal Wizman. Sezona četrtletnih rezultatov se medtem šele dobro začenja, v sredo bo poleg Keringa in Hermèsa rezultate objavila tudi ASML, ki bo pokazala, ali azijski apetit po čipih za umetno inteligenco ostaja neomajan.