Nafta pri 79 dolarjih, plin najvišji v mesecu pred polnjenjem skladišč

Brent se je ob ponedeljkovem odprtju podražil za okoli štiri odstotke in dosegel 79 dolarjev za sod, kljub temu pa ostaja za več kot tretjino nižji od aprilskega vrha nad 126 dolarji, čeprav Teheran Hormuško ožino znova razglaša za zaprto. Vsak nov krog napadov vrne v ceno manj vojne premije kot prejšnji.

Ameriška referenčna nafta WTI se je gibala okoli 74 dolarjev, obe referenci sta glede na petkov zaključek pridobili približno tri dolarje. Brent je teden sklenil pri 76 dolarjih, tedenska rast je znašala 5,4 odstotka. Ameriško osrednje poveljstvo je v nedeljo izvedlo četrti napad na Iran v enem tednu, potem ko je Iran napadel kontejnersko ladjo pod ciprsko zastavo. Iran vztraja, da ožina ostaja zaprta do nadaljnjega, ameriško poveljstvo pa to zanika in trdi, da trgovske ladje še vedno plujejo.

Glavni ekonomist banke Berenberg Holger Schmieding je v raziskovalni opombi, objavljeni v petek, ocenil, da si Washington pred novembrskimi kongresnimi volitvami želi nizke cene nafte, iranska garda pa denar iz morebitne sprostitve sankcij, zato imata oba interes za omejitev konflikta. Združeni arabski emirati so prejšnji mesec črpanje dvignili na rekordno raven. Del zalivske nafte se preusmerja mimo ožine.

Dizel se je podražil bolj kot surova nafta. Ameriške terminske pogodbe za dizel z nizko vsebnostjo žvepla so v sredo pridobile 11 odstotkov in dosegle 154 dolarjev za sod, premija nad surovo nafto pa se je razširila na okoli 80 dolarjev. Ruske dobave dizla in plinskega olja so v prvih desetih dneh julija padle na 234.000 sodov na dan, z lanskih približno 817.000.

Nizozemski terminski indeks TTF, referenca za evropski plin, se je v ponedeljek gibal okoli 49 evrov za megavatno uro, potem ko je pretekli teden dosegel 50 evrov, najvišje v enem mesecu, in ostaja za okoli 40 odstotkov višji kot pred letom. Bolj kot raven šteje čas. Skozi Hormuško ožino teče petina svetovnega prometa z utekočinjenim plinom, med največjimi dobavitelji pa je Katar. Zaostritev prihaja sredi poletne sezone, ko mora Evropa po uredbi Unije do 1. novembra napolniti skladišča na 90 odstotkov.

Po oceni energetske svetovalne družbe Rystad Energy so nakladanja nafte skozi ožino strmo upadla. Promet zaradi min in dražjih vojnih zavarovanj ostaja daleč pod predvojno ravnjo, sproščanje strateških zalog pa se izteka. Če zaprtje ožine drži, se računica umirjenega trga podre.

Zlato je v ponedeljek padlo na okoli 4.060 dolarjev za unčo, srebro pa je izgubilo skoraj tri odstotke, čeprav se je vojna zaostrila. Dražja nafta dviguje inflacijska pričakovanja in verjetnost, da bo ameriška centralna banka obrestne mere zadržala višje dlje, zlato brez donosa pa v takem okolju izgublja kupce. Cena zlata ostaja za okoli 27 odstotkov nižja od januarskega vrha pri 5.589 dolarjih. Zlato se v tej vojni ne obnaša kot zatočišče.

Prvi preizkus te umirjenosti prihaja 17. julija, ko po ameriškem preklicu izjeme pri sankcijah prodaja iranske nafte ne bo več dovoljena.