Nasdaq po enajsti noči napadov na Iran navzgor za 1,29 odstotka, strah ostal v surovinah, nafta pri 92 dolarjih

Ameriške sile so v noči na sredo enajstič zapored bombardirale cilje v Iranu, vlagatelji pa so v torek na Wall Streetu kupovali delnice proizvajalcev čipov. Nasdaq Composite je pridobil 1,29 odstotka in zaprl pri 25.837 točkah, filadelfijski polprevodniški indeks je po podatkih Bloomberga zrasel za 5,2 odstotka, ves strah, ki ga je trg še pripravljen plačati, pa se je preselil v surovine, kjer je nafta Brent davi pri 92,09 dolarja za sod dosegla najvišjo raven po 11. juniju.

Obrat v čipih je med najhitrejšimi letos. Filadelfijski indeks je še v petek zaključil več kot 20 odstotkov pod junijskim rekordom in s tem po merilih Reutersa potrdil medvedji trend, dva trgovalna dneva pozneje pa je proizvajalec pomnilniških čipov Micron poskočil za 12,2 odstotka, Sandisk za 14,3 odstotka, Intel pa po napovedi novega krčenja delovnih mest za 8,6 odstotka. Nakupe so podžgali izvozni podatki iz Južne Koreje in Tajvana, ki po navedbah Reutersa kažejo nezmanjšano povpraševanje po opremi za umetno inteligenco. Super Micro Computer je po napovedi rekordnih naročil v podaljšanem trgovanju poskočil za skoraj 20 odstotkov.

Širina rasti je bila skromnejša od naslovnih številk. Indeks S&P 500 je napredoval za 0,89 odstotka, na 7.509 točk, Dow Jones pa za 0,74 odstotka, na 52.225 točk. Od enajstih sektorjev je izrazito rasla le informacijska tehnologija, z več kot dvema odstotkoma, osnovne potrošne dobrine pa so z 0,9 odstotka izgube pristale na dnu. Alphabet je pred današnjo objavo rezultatov izgubil 1,4 odstotka. “Ta nihanja v razpoloženju kažejo, koliko živčnosti obdaja tehnologijo, zlasti stavo na umetno inteligenco in čipe,” je za Reuters povedala Fiona Cincotta, višja tržna analitičarka pri City Indexu. Njena živčnost se ne nanaša na vojno. Bret Kenwell, ameriški naložbeni analitik pri platformi eToro, je za CNBC ocenil, da bosta prihodnja dva tedna odločilna za sezono rezultatov, in to ne le v tehnologiji, ker trg kaznuje vsako podjetje, ki zgreši visoko postavljene napovedi.

Isti val je čez dan nosil Evropo. Vseevropski STOXX 600 je pridobil 0,6 odstotka in pri 643,19 točke prekinil dvodnevni niz padcev, tehnološki sektor je bil s podražitvijo za 2,1 odstotka najmočnejši v indeksu. ASML je zrasel za 4,7 odstotka, nemški Infineon za 6,8 odstotka, Siemens Energy pa je zaradi vloge pri napajanju podatkovnih centrov pridobil štiri odstotke. UniCredit in BNP Paribas sta pred današnjo objavo rezultatov pridobila po poldrugi odstotek; po oceni analitikov družbe Lombard Odier Investment Managers, ki jo povzema Reuters, se izboljšana donosnost kapitala evropskih bank še ne odraža v vrednotenjih, ta pa za ameriškimi tekmicami zaostajajo za blizu 30 odstotkov. V Londonu so po imenovanju Johna Healeyja za finančnega ministra v vladi novega premierja Andyja Burnhama poskočile obrambne delnice, Babcock za 7,3 odstotka, BAE Systems za 3,3 odstotka; analitiki Citija so v zapisu strankam imenovanje označili za spodbudno za sektor. Avstrijski Wienerberger je po znižanju celoletne napovedi zdrsnil za 4,1 odstotka na najnižjo raven po letu 2022.

Vojna se s tečajnic ni umaknila, preselila se je na surovinske trge. Iran je po lastnih navedbah v Hormuški ožini ustavil dva tankerja, napadi na črnomorski terminal Kaspijskega naftovodnega konzorcija pa po poročanju Bloomberga širijo tveganja še na izvoz kazahstanske nafte. Brent se je danes zjutraj okoli 1.30 po greenwiškem času po podatkih AFP podražil za 1,2 odstotka, na 92,09 dolarja za sod, in po navedbah Bloomberga raste že četrti dan zapored. Ameriška WTI je pridobila 1,1 odstotka, na 85,23 dolarja. Terminske pogodbe za zlato so se po podatkih Trading Economics podražile za 1,25 odstotka, na 4.128 dolarjev za unčo, evropski plin TTF pa je pri 59,93 evra za megavatno uro v mesecu dni pridobil 41 odstotkov.

Račun za brezskrbnost delniških trgov se lahko izstavi prek obrestnih mer. Draga energija krepi stave, da Evropska centralna banka po jutrišnji seji, na kateri po pričakovanjih iz ankete Reutersa obrestnih mer ne bo spreminjala, septembra pripravlja nov dvig, terminski trgi pa po podatkih Trading Economics tudi ameriški centralni banki pripisujejo več kot 60-odstotno verjetnost, da septembra stori enako. Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da je ob 20.15 po vzhodnoameriškem času končalo enajsto zaporedno noč napadov na cilje v Iranu.