Nekdanji direktor ECB predlaga obresti na digitalni evro, Slovenci imajo na vpogled 87 odstotkov vlog

Slovenska gospodinjstva imajo na vpogled 87 odstotkov vseh vlog, za katere so jim banke avgusta plačevale 0,10 odstotka obresti, zakonodaja EU pa prepoveduje obresti na elektronski denar in jih po predlogu uredbe ne bo dovoljevala niti za digitalni evro. Ulrich Bindseil, ki je do lani kot generalni direktor ECB vodil področje tržne infrastrukture in plačil, v raziskavi bruseljskega inštituta Bruegel predlaga, naj digitalni evro namesto omejitve imetja dobi stopnjevane obresti, EU pa naj odpravi prepoved obresti na elektronski denar. Nobena ekonomska teorija po njegovi oceni ne utemeljuje neobrestovanja denarja.

V evrskem območju je na vpogled 56 odstotkov vlog gospodinjstev, navaja Banka Slovenije v septembrskem Pregledu makroekonomskih gibanj. Obrestovanje vlog, nižje kot v evrskem območju, bankam po njeni oceni omogoča razmeroma ugodne stroške depozitnega financiranja. Slovenska gospodinjstva so imela avgusta na vpogled 26,8 milijarde evrov, obrestna mera za ta sredstva pa se je po junijskem dvigu depozitne obrestne mere ECB za 0,25 odstotne točke do avgusta povečala za 0,02 odstotne točke, kažejo podatki ECB. Ob povprečni obrestni meri evrskega območja, ki je avgusta znašala 0,29 odstotka, bi slovenska gospodinjstva na leto prejela okoli 51 milijonov evrov več obresti, kaže izračun Lider.si, ki predpostavlja, da stanje vlog in obe obrestni meri celo leto ostanejo na avgustovski ravni.

Neobrestovanje denarja po Bindseilovi oceni deluje kot davek na imetnike denarja. Ta davek raste z obrestnimi merami in najbolj obremeni manj premožna gospodinjstva, ki imajo večji del premoženja v plačilnih sredstvih. V ZDA so varčevalci v sedemdesetih letih, ko je predpis Regulation Q še prepovedoval obresti na vloge na vpogled, ob višjih obrestnih merah denar prenesli v sklade denarnega trga in evrodolarske vloge, banke pa so izgubile depozitno bazo, ki naj bi jo predpis zaščitil, piše Bindseil. Kot primer obhoda prepovedi v EU navaja družbo Wise Europe, ki ima dovoljenje belgijske centralne banke in je junija eni od strank sporočila, da letno denarno vračilo (cashback) za imetja v evrih znaša 0,8 odstotka.

Evropska komisija v predlogu uredbe o digitalnem evru ničelne obresti utemeljuje s tem, da naj bi se digitalni evro uporabljal predvsem kot plačilno sredstvo in čim manj za shranjevanje vrednosti. Evropski parlament je julija potrdil stališče, po katerem digitalni evro ne bo obrestovan, imetje posameznika pa bo omejeno.

Nove vezane vloge gospodinjstev so bile junija obrestovane po 1,3 odstotka, marca pa je del varčevalcev denar usmeril v državno obveznico za državljane z višjo obrestno mero, kot so jo banke ponujale za vezane vloge, navaja Banka Slovenije. Odliv ob izdaji te obveznice je bil manjši od enega odstotka vseh vlog gospodinjstev. Od leta 2000 je delež vlog na vpogled v vseh vlogah gospodinjstev v Sloveniji v povprečju znašal 56,5 odstotka.