Nemčija okreva, a 21 odstotkov slovenskega izvoza vanjo je vezanih na panogo, ki zaostaja

Nemški indeks poslovne klime ifo je avgusta zrasel za 2,1 točke na 88,8 točke in je četrti mesec zapored višji, po oceni glavnega ekonomista banke VP Bank Thomasa Gitzla pa v okrevanju zaostaja prav avtomobilska industrija, na katero odpade 21 odstotkov slovenskega izvoza v Nemčijo.

Münchenski inštitut ifo je anketo med približno 9.000 podjetji objavil v torek. Analitiki, ki jih je anketirala agencija Reuters, so pričakovali 87,2 točke. Indeks je znova nad ravnjo izpred iranske vojne, ki se je začela konec februarja.

Negotovost se je po besedah predsednika inštituta ifo Clemensa Fuesta še zmanjšala, nemško gospodarstvo pa okreva kljub ponovni podražitvi energije. Oceno trenutnega položaja je označil za tako ugodno kot nazadnje na začetku leta 2024.

Kot je poročal nemški poslovni tednik WirtschaftsWoche, je Gitzel ocenil, da je zaupanje visoko v strojegradnji in medicinski tehniki, nemško gospodarstvo pa zmanjšuje svojo odvisnost od avtomobilske panoge.

Slovenija je lani v Nemčijo izvozila za 1,5 milijarde evrov izdelkov avtomobilske industrije, kar je 21 odstotkov celotnega slovenskega izvoza v to državo, kažejo podatki državnega portala Izvozno okno. Cestna vozila so po analizi Umarja skupaj z medicinskimi in farmacevtskimi proizvodi ter električnimi stroji in napravami ena od treh najpomembnejših skupin slovenskega blagovnega izvoza.

Indeks potrošniške klime NIM, ki nastaja s podatki GfK, se je za september zvišal za 2,8 točke na minus 26,6 točke. K izboljšanju so prispevala pričakovanja glede dohodkov in konjunkture, pripravljenost na večje nakupe pa je ostala na zelo nizki ravni. Nagnjenost k varčevanju kljub znižanju indikatorja za 1,5 točke na 15,5 točke ostaja visoka.

Izvozna pričakovanja nemške industrije so se avgusta izboljšala, indeks ifo pa je na najvišji ravni v enem letu. Umar opozarja, da je delež izvoza, povezanega z avtomobilsko industrijo, v skupnem blagovnem izvozu precej višji od deleža te panoge v dodani vrednosti predelovalnih dejavnosti, ker izvoz meri bruto vrednost in vključuje tudi uvožene sestavine.

Banka Slovenije je v poročilu o ekonomskih odnosih s tujino za februar 2026 zapisala, da se je izvoz v države članice EU v prvih dveh mesecih letos zmanjšal za 1,2 odstotka oziroma za 61 milijonov evrov. Najbolj se je zmanjšal izvoz v Nemčijo, za 59 milijonov evrov.