Nemška avtomobilska industrija je ob koncu prvega polletja 2026 zaposlovala 691.500 ljudi, za 42.300 manj kot leto prej. Zaposlenost se je znižala za 5,8 odstotka in dosegla najnižjo raven po letu 2005, je 14. avgusta objavil nemški zvezni statistični urad Destatis. Močnejšega upada ni zabeležila nobena druga velika industrijska panoga z več kot 200.000 zaposlenimi.
Najbolj se je zaposlenost skrčila v proizvodnji delov in opreme za motorna vozila, za 7,6 odstotka na 219.500. V proizvodnji motornih vozil je upadla za 6,1 odstotka na 429.200. V proizvodnji karoserij za motorna vozila ter prikolic in polprikolic se je število zaposlenih povečalo za 10,0 odstotka na 42.800.
V celotnih predelovalnih dejavnostih je bilo ob koncu polletja 5,29 milijona zaposlenih, za 144.100 oziroma 2,7 odstotka manj kot leto prej. V proizvodnji kovinskih izdelkov se je število zmanjšalo za 3,8 odstotka na 471.700, v proizvodnji kovin za 3,7 odstotka na 207.200, v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov za 3,6 odstotka na 312.000, v proizvodnji električnih naprav pa za 3,4 odstotka na 374.500.
Po številu zaposlenih ostaja avtomobilska industrija druga največja industrijska panoga v Nemčiji. Pred njo je strojegradnja, ki je zaposlenost znižala za 2,7 odstotka na 905.900, enako kot industrija v povprečju. Upad je bil podpovprečen v proizvodnji plastičnih izdelkov, za 2,2 odstotka na 311.800, v proizvodnji živil za 1,3 odstotka na 503.400 in v proizvodnji računalnikov ter elektronskih in optičnih izdelkov za 1,0 odstotka na 307.100.
Destatis navaja, da podatki izhajajo iz mesečnega poročila o predelovalnih dejavnostih, konjunkturne raziskave, ki zajema obrate s 50 ali več zaposlenimi. Dobavitelji zunaj avtomobilske industrije, med njimi proizvajalci in obnovitelji pnevmatik, v izračun niso zajeti. Urad opozarja, da spremembe v posameznih panogah nastanejo tudi tedaj, ko obrati prenesejo težišče dejavnosti in se prerazvrstijo v drugo panogo.
