Nemški kancler Friedrich Merz in finančni minister Lars Klingbeil se ostro spopadata o obljubljeni reformi dohodnine, ki naj bi s prvim januarjem 2027 razbremenila male in srednje dohodke. Razbremenitev bi državo stala več kot deset milijard evrov na leto, vrzel v proračunu pa v prihodnjih letih sega od 30 do 40 milijard evrov; odprto ostaja vprašanje, kdo jo bo pokril.
Klingbeil, ki vodi tudi socialne demokrate, vztraja, da reforme ne bo brez višje obdavčitve najpremožnejših. Merz dvig najvišje davčne stopnje zavrača, saj opozarja, da skupna obremenitev najvišjih dohodkov že zdaj dosega skoraj polovico, in zahteva, da se razbremenitev pokrije pretežno s prihranki v proračunu.
V koalicijski pogodbi sta Unija in SPD razbremenitev malih in srednjih dohodkov obljubili za sredino mandata. Davek na najvišje dohodke zdaj znaša 45 odstotkov in velja za dohodke nad 250.000 evri, dva poslanca Unije pa sta predlagala dvig na 47,5 odstotka, predlog podpira generalni sekretar CDU Carsten Linnemann. Najvišja davčna stopnja 42 odstotkov pogosto bremeni že kvalificirane delavce.
V Uniji se bojijo, da bi se reforma iztekla v redno prilagoditev davčne lestvice inflaciji, predstavljeno kot velika sprememba. Tudi davčni strokovnjaki iz vrst krščanskih demokratov svarijo, da ima Klingbeil pri pogajanjih prednost, saj se opira na strokovni aparat svojega ministrstva. Načelni dogovor naj bi koalicija dosegla do konca junija.
Davčna napoved za leto 2026 predvideva približno 18 milijard evrov manj prihodkov od pričakovanih.
