Pred sedmimi leti (natančneje 14. novembra 2018) je NLB začela kotirati na ljubljanski borzi po ceni 51,5 evra na delnico. Takrat so mali vlagatelji kupili za 20 milijonov evrov delnic, v državno blagajno pa je kapnilo 670 milijonov evrov. Danes, po sedmih letih, so delničarji skupaj prejeli že za 922 milijonov evrov dividend, kar nakazuje, da je banka ustvarila stabilen donos za vse, ki so verjeli v njeno rast.
V začetnih letih je NLB poslovala v okolju negativnih obrestnih mer, kar je omejevalo dobičkonosnost. A po dvigu obrestnih mer so delničarji, začeli občutiti večje dobičke in višje dividende. Rast delnic ni bila posledica zgolj makroekonomskih gibanj, temveč tudi strateških potez same banke.
Pot delnice od 51,5 do 186 evrov
Pot NLB do sedanjega tečaja ni bila enostavna. Leto in pol po IPO je bančni sektor zaradi pandemije veljal za tvegano naložbo, zato je delnica do jeseni 2020 zdrsnila na vsega 34 evrov – tretjino pod začetno ceno. Regulatorji takrat evropskim bankam niso dovolili izplačil dividend, kar je vplivalo na načrtovane izplačane dividende v višini 2,50 evra na delnico za leto 2020.
Razpoloženje na trgih se je izboljšalo novembra 2020, delnica je v letu dni pridobila več kot 140 odstotkov. Nato je sledil nov padec zaradi vojne v Ukrajini, a od aprila 2022 je tečaj vztrajno rasel in dosegel rekord konec oktobra 2025, ko so največji posli sklenjeni po 186 evrov na delnico. Zadnji posli se sicer sklepajo po 175 evrov, kar pomeni, da je vlagatelj, ki je kupil delnice ob IPO, dosegel 240-odstotno donosnost, skupaj z dividendami pa preko 430 odstotkov.
Zadnji dve leti: strateški premiki in širitev
V zadnjih dveh letih je NLB naredila pomembne korake za utrditev regijskega položaja. Leta 2024 je poskusila prevzeti Addiko banko, zbrala je približno tretjino deleža, kar je pokazalo ambicijo za širitev, čeprav prevzem ni bil zaključen. Uprava redno komunicira, da išče nove prevzemne tarče, kar je del strategije za leto 2030: bilanca v višini 50 milijard evrov, prihodki 2 milijardi in dobiček milijardo evrov.
NLB je prav tako utrdila položaj na severnomakedonskem trgu, kjer je prevzela družbo za upravljanje skladov Generali Investments. S prevzemom Summit Leasinga je postala vodilna v lizingu v Sloveniji, hčerinska družba NLB Car & Go pa je končala prevzem spletne platforme doberavto.si, kar ji omogoča ponoven vstop na hrvaški trg.
Stabilna rast kljub izzivom
Skupina NLB je v devetih mesecih 2025 ustvarila 406 milijonov evrov čistega dobička, kar je pet odstotkov manj kot lani. V tretjem četrtletju je dobiček znašal 131,6 milijona evrov, skoraj tri odstotke manj kot v istem obdobju lani. Obseg posojil se je povečal za 16 odstotkov, vloge za 11 odstotkov, čisti obrestni prihodki pa so zrasli za odstotek. Neobrestni prihodki so se povečali za 14 odstotkov, stroški pa za 12 odstotkov, predvsem zaradi rasti plač in vlaganj v IT.
Primerjava z evropskim bančnim indeksom kaže, da je NLB uspešna tudi na širšem evropskem trgu. Euro Stoxx Banks je v zadnjih 12 mesecih z dividendami ustvaril 75-odstotni donos, NLB pa 51-odstotnega. V sedmih letih je NLB skupaj z dividendami ustvarila prek 400 odstotkov donosnosti, kar jo postavlja nad povprečje evropskih bank.
Delničarji in dividendna politika
Število delničarjev se povečuje, NLB pa je praktično vse od IPO druga najprometnejša delnica na ljubljanski borzi. Leta 2024 je bilo z NLB sklenjenih 152 milijonov evrov trgovanja, medtem ko je Krka dosegla 157 milijonov evrov. Poleg ljubljanske borze NLB trguje tudi na londonski borzi, kjer je promet z delnico dosegel 168 milijonov evrov.
Preberite več:
Politika izplačil dividend ostaja jasna: 50 odstotkov dobička bo razdeljenega delničarjem v dveh izplačilih. Letos banka napoveduje izplačilo med 50 in 60 odstotki dobička, pri čemer bo pri večjih prevzemih o višini odločal upravni odbor skupaj z delničarji. Banka napoveduje prihodke nad 1,2 milijarde evrov, ROE približno 14,5 odstotka, kazalnik stroškovne učinkovitosti (CIR) pa 49 odstotkov.
