Nov izračun življenjskih stroškov in s tem višji dvig minimalne plače?

V Sloveniji se obeta nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki bi lahko vodil v opazno zvišanje minimalne plače in socialnih transferjev. Po informacijah neuradnih informacijah, ki jih je prodobila STA, je trenutno priprava nove ocene že v teku, saj zadnja ocena izvira iz leta 2022 in je po mnenju sindikatov zastarela in prenizka. 

Odločitev o ponovni oceni predstavlja trenutek za razpravo o višini minimalne plače, saj so minimalni življenjski stroški ena izmed glavnih izhodiščnih točk za določanje najnižje dovoljene plače v državi. Vzporedno pa bi imela sprememba tudi širše učinke na socialne transfere in javne finance.

Nov izračun nujen?

Minimalni življenjski stroški so po zakonu osnova za določanje minimalne plače in številnih socialnih prejemkov, med drugim za denarno socialno pomoč, varstvene dodatke in celo del pokojnin ter prispevke za določene kategorije dela.

Po veljavni zakonodaji, natančneje Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, mora država izračun življenjskih stroškov pripraviti vsaj enkrat na šest let, da ostane primerljiv s spremembami cen in življenjskega standarda. Nazadnje je bila takšna ocena opravljena leta 2022, pri čemer so življenjski stroški znašali 669,83 evra. Pred tem je bila ocena iz leta 2017 (613,41 evra), kar kaže, da se stroški postopoma dvigujejo, a ne dovolj hitro, da bi v celoti zajeli realno rast cen življenjskih potrebščin.

Sindikalne organizacije že dlje časa opozarjajo, da se energetske, stanovanjske in druge ključne komponente življenjskih stroškov v Sloveniji hitro spreminjajo. Zato zahtevajo, da bi bil izračun natančneje posodobljen bolj pogosto, kot to trenutno določa zakon. Predlagali so, da se izračun opravi vsaj vsaki dve leti ali celo vsako leto.

Kaj to pomeni za minimalno plačo?

Minimalna plača v Sloveniji je po trenutnih podatkih 1277,72 evra bruto, kolikor je določeno za leto 2025 po uskladitvi z inflacijo iz preteklega leta. Ta uskladitev je bila izvedena na podlagi podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin, ki jih redno objavlja Statistični urad, in znaša okoli 1,9 %. 

Vendar pa minimalna plača ni odvisna samo od inflacije. Zakonska ureditev določa razpon, v katerem se lahko minimalna plača določi glede na minimalne življenjske stroške, najmanj 20 % in največ 40 % nad tem pragom. Če bi nove življenjske stroške izračunali višje, kot so doslej, bi se lahko minimalna plača zvišala bolj od zgolj uskladitve z inflacijo, še posebno če bi minister za delo izkoristil možnost, da upošteva tudi rast plač, zaposlenosti in gospodarsko rast.

Sindikati so ob tem opozorili, da bi bila taka pristojnost dobro izhodišče, saj bi višji minimalni življenjski stroški lahko pripeljali do večjega dviga minimalne plače, ki bi bolje sledil realnim razmeram in olajšal položaj gospodinjstev z najnižjimi prihodki. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Andrej Zorko, je ob tem nakazal zahtevo po uporabi najvišjega dovoljenega odstotka dviga 40 % nad življenjskimi stroški, če bi novi izračun to omogočal.

Medtem ko sindikati podpirajo nov izračun in potencialno višjo minimalno plačo, imajo nekateri delodajalski krogi bolj previdna stališča. Po preteklih razpravah Gospodarska zbornica Slovenije poudarja, da je usklajevanje minimalne plače zgolj z medletno inflacijo pogosto bolj uravnoteženo glede na gospodarsko realnost in stroške dela, še posebej v času, ko podjetja ocenjujejo dodatne finančne obremenitve.

Tako se v javni razpravi pogosto odločno soočata poziv k bolj socialno usmerjenemu dvigu minimalne plače in skrb delodajalcev zaradi potencialnih stroškov, ki jih prinaša višje plačilo dela, zlasti v manjših podjetjih in storitvenih dejavnostih.

Dodatni vplivi na socialne transferje in javne finance

Višina minimalnih življenjskih stroškov ne vpliva samo na minimalno plačo, temveč tudi na številne druge oblike podpore. Med drugim vpliva na:

• denarno socialno pomoč
  
• izredno denarno socialno pomoč
  
• varstveni dodatek
  
• pogrebnino in posmrtnino
  
• zagotovljeno pokojnino
  
• minimalne bruto urne postavke za dijake, študente in upokojence pri začasnem delu v kmetijstvu in drugih panogah
  

Če se minimalni življenjski stroški zvišajo, bi se lahko posledično zvišali tudi ti prejemki, kar bi imelo neposreden učinek tudi na javni finančni izdatke, saj bi država proračunsko zagotovila višje zneske iz državnih socialnih blagajn.

Takšen premik bi pozitivno vplival na življenja mnogih ljudi, ki so odvisni od socialnih transferjev, vendar hkrati postavlja vprašanja o vzdržnosti javnih financ, ki jih morajo zakonodajalci in finančni strokovnjaki skrbno uravnotežiti.

Kdaj lahko pričakujemo nove številke?

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti uradno niso potrdili, ali bo nov izračun pripravljen in kdaj bo končan. Odgovori na neuradne pozive so bili v preteklih dneh nepotrjeni ali nepojasnjeni. Kljub temu pa neuradni podatki kažejo, da naj bi Inštitut za ekonomska raziskovanja že delal na novem izračunu, kar pomeni, da bi lahko v naslednjih mesecih videli konkretnejše številke.

Ministrstvo sicer v skladu z zakonom vsako leto opravi posvet s socialnimi partnerji, preden predlaga novo višino minimalne plače, ki upošteva inflacijo in rast življenjskih stroškov, kar naj bi potekalo v prvih mesecih prihodnjega leta.

Čeprav uradnih številk še ni, je jasno, da je nov izračun minimalnih življenjskih stroškov v pripravi, kar bi lahko pomenilo večji dvig minimalne plače, kot ga narekuje zgolj rast cen življenjskih potrebščin. To bi imelo neposreden vpliv na številne socialne prejemke in lahko spremeni dinamiko socialne politike v Sloveniji v prihajajočem letu.