Nova koalicijska pogodba: brez novih davkov, debirokratizacija in meritokracija

Stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati so podpisale koalicijsko pogodbo za mandat 2026-2030. Dokument na 35 straneh in 15 vsebinskih sklopih opisuje Slovenijo, ki jo nameravajo zgraditi, gospodarski del pa ima jasen ideološki podpis.

Jedro gospodarskega programa je v treh obljubah, ki so med seboj v napetosti. Nova vlada obljublja, da ne bo uvajala novih davkov, da bo hkrati zmanjšala proračunski primanjkljaj in da bo investirala v infrastrukturo, zdravstvo, izobraževanje in decentralizacijo. Vse naenkrat, v štirih letih, z zgornjim limitom rasti izdatkov, ki ne sme preseči ciljne inflacije. Ali je to izvedljivo, bo pokazal prvi proračun.

Na področju trga dela pogodba naredi jasen premik. Minimalna plača ni prioriteta, prioriteta je produktivnost. Nova vlada zagovarja meritokracijo in plačilo po rezultatih, ne po delovnem stažu ali kolektivnih pogodbah. Za podjetja je to dobrodošla sprememba retorike, za 180.000 zaposlenih, ki so plačani blizu ali na ravni minimalca, pa je vprašanje, kaj to pomeni v praksi brez konkretnih ukrepov za dvig produktivnosti v celotnih sektorjih, ne samo v posameznih podjetjih.

Debirokratizacija je tretji steber. Pogodba napoveduje vitko državo, digitalizacijo javnih storitev z umetno inteligenco in odpravo birokratskih ovir. To je obljuba, ki jo je vsaka slovenska vlada po letu 2004 napisala v program. Razlika je v tem, da tokrat za njo stoji politična volja petih strank in 48 glasov v parlamentu, kar je relativno stabilna večina. Možnosti za izvedbo so torej višje kot v prejšnjih ciklih, pod pogojem, da koalicija (skupaj z Resnico) vzdrži.

Za nepremičninski sektor je pomembno, da nova vlada izrecno zavrača dodatno obdavčitev lastnikov stanovanj in hiš ter namesto tega obljublja jamstveno stanovanjsko shemo za mlade. To je neposreden odgovor na predloge prejšnje vlade o nepremičninskem davku, ki so vznemirili trg.

Na področju energetike pogodba poudarja samooskrbo in energetsko varnost, kar v kontekstu vojne na Bližnjem vzhodu in nestabilnih cen energentov ni samo politična retorika. Konkretnih ukrepov, kako to doseči in v kakšnem časovnem okviru, besedilo pogodbe ne specificira.

Pogodba je konsistentna v vrednotah, nedorečena pa v številkah. Pove, kaj nova vlada ne bo počela (novih davkov, nepremičninskega davka, minimalca kot prioritete), manj pa pove, kako konkretno bo financirala vse, kar obljublja. To je normalno za koalicijsko pogodbo, ki je politični dokument in ne vladni proračun. Odgovor bo znan jeseni, ko bo nova vlada pripravila prvi rebalans ali proračun za 2027.