Nvidia podvojila prihodke na 96 milijard dolarjev, pomnilnik pa ji je prvič znižal maržo

Nvidia bo v tekočem četrtletju prvič v tem ciklu poslovala z nižjo bruto maržo kot v prejšnjem, čeprav je napovedala rekordnih 108 milijard dolarjev prihodkov. Marža se bo s 75 odstotkov znižala na 74 odstotkov, finančna direktorica Colette Kress pa je napovedala dno med 71 in 72 odstotki v zadnjem četrtletju poslovnega leta 2027.

„Pomanjkanje pomnilnika danes v veliki meri poganja prav gradnja infrastrukture za umetno inteligenco,” je Kress povedala analitikom, poroča CNBC. Nvidia za svoje sisteme kupuje visokozmogljiv pomnilnik HBM in velike količine navadnega strežniškega pomnilnika DRAM. Cene slednjega so se v drugi polovici lanskega leta zvišale za 64 odstotkov, analitska hiša TrendForce pa za letos napoveduje 260-odstotni skok njihovih cen.

Rezultati drugega četrtletja, ki se je končalo 26. julija, so presegli pričakovanja pri vseh postavkah. Prihodki so dosegli 96,22 milijarde dolarjev, 106 odstotkov več kot leto prej. Podatkovni centri so prispevali 89 milijard dolarjev, analitiki pa so računali na 85,4 milijarde. Prilagojeni dobiček na delnico je znašal 2,22 dolarja proti pričakovanim 2,09. Delnica je v podaljšanem trgovanju pridobila približno štiri odstotke.

„Umetna inteligenca je dosegla prelomno točko. Računalniška moč je zdaj prihodek in povpraševanje se pospešuje,” je Jensen Huang povedal analitikom na konferenčnem klicu. Za poslovno leto 2028 je napovedal približno 70-odstotno rast prihodkov in pojasnil, da to številko omejuje ponudba. „Čeprav je naše povpraševanje precej večje od 70 odstotkov, nam ponudba omogoča, da 70 odstotkov zanesljivo dosežemo,” je dejal Huang. Amazonova enota AWS bo po objavi obeh družb kupila dva milijona Nvidiinih grafičnih procesorjev.

Thomas Monteiro, višji analitik pri portalu Investing.com, je napovedano 74-odstotno maržo označil za prvi medčetrtletni padec v tem ciklu in opozoril, da padec postavlja pod vprašaj domnevo o vzdržnosti marž sredi sedemdesetih odstotkov. Stroški pomnilnika, financiranja in infrastrukture po njegovi oceni pritiskajo na dobičkonosnost.

V rednem trgovanju v sredo se Wall Street ni premaknil. S&P 500 je končal pri 7.675,70 točke, Nasdaq Composite je izgubil 0,08 odstotka, Dow Jones Industrial Average pa 0,21 odstotka. Julijski indeks cen osebne potrošnje PCE se je zvišal nekoliko bolj od pričakovanj, njegov jedrni del pa je bil z 0,2 odstotka na mesečni in 3,3 odstotka na letni ravni v skladu z napovedmi ekonomistov.

Salesforce je po zvonjenju pridobil 13 odstotkov po prihodkih 11,35 milijarde dolarjev in prilagojenem dobičku 5,90 dolarja na delnico proti pričakovanim 3,27. Družba je navedla 2,6 milijarde dolarjev dobička iz strateške naložbe v podjetje Anthropic. Okta je pridobila 19 odstotkov.

Po podatkih FactSet naj bi dobički družb iz indeksa S&P 500 v drugem četrtletju zrasli za 50 odstotkov na letni ravni, največ od leta 2021, strategi Bank of America pa so kot glavni motor navedli umetno inteligenco. Donosnosti ameriških državnih obveznic so pretekli teden dosegle večletne vrhove, orodje CME FedWatch pa je v torek kazalo 38-odstotno verjetnost, da bo ameriška centralna banka septembra obrestno mero zvišala. Nvidiini rezultati so prišli dan pred začetkom simpozija v Jackson Holu, na katerem bo nastopil predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh.

Evropske borze so v sredo končale v plusu. Podprla jih je padajoča cena nafte. Nemški Dax je končal pri 26.285,96 točke in se približal rekordu, ki znaša okoli 26.574 točk, indeks srednje velikih družb MDax pa je pridobil 0,79 odstotka. EuroStoxx 50 se je zvišal za 0,3 odstotka na 6.475 točk, panevropski Stoxx Europe 600 pa na 657 točk.

Na vrhu Daxa je bila Deutsche Bank z več kot štiriodstotno rastjo, njena delnica pa je dosegla najvišjo raven v več letih. Rast je sledila izjavi članice izvršilnega odbora Evropske centralne banke Isabel Schnabel, ki se je v sredo izrekla za nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Banka je v torek začela odkup lastnih delnic v vrednosti do 500 milijonov evrov, ki se bo končal najpozneje 11. decembra. Program je prvi, financiran iz dobička tekočega leta. V drugem četrtletju je banka dosegla rekordne 1,9 milijarde evrov dobička po obdavčitvi ob količniku CET1 pri 13,9 odstotka.

Na dnu Daxa je bil SAP s skoraj triodstotno izgubo, potem ko je analitik banke UBS Michael Briest umaknil nakupno priporočilo. Delnica je po njegovi oceni razumno vrednotena, razpoloženje vlagateljev pa krhko.

Nafta, ki je evropske borze podprla, je v sredo padla za približno tri odstotke na najnižjo raven v skoraj mesecu dni. V četrtek zjutraj se je Brent spustil proti 87 dolarjem za sodček in padal četrto sejo zapored. Po podatkih agencije Bloomberg je tedenski upad presegel sedem odstotkov, ameriški WTI pa se je gibal okoli 82 dolarjev. Zlato je v četrtek zjutraj kotiralo okoli 4.630 dolarjev za unčo, v torek pa je doseglo trimesečni vrh pri 4.696,20 dolarja. Srebro se je gibalo okoli 69 dolarjev za unčo.

Tiskovni predstavnik iranske Revolucionarne garde Hossein Mohebbi je v izjavi za državno agencijo Sepah News povedal, da sta Iran in Oman dosegla dogovor o deležu vsake države v vodah Hormuške ožine in o delitvi prihodkov iz nje. Zunanji ministrstvi obeh držav sta dan prej v skupni izjavi navedli le, da sta razpravljali o vmesnem okviru za nadaljevanje pomorskega prometa, brez omembe pristojbin. Visok iranski vir je za agencijo Reuters povedal, da dogovor še ni sklenjen.

„Trg je od visoke verjetnosti dolgotrajnih motenj in nove eskalacije prešel k vračunavanju delnega odprtja, dogovorjenih ladijskih ureditev in nižjega tveganja novega vojaškega spopada,” je za Reuters povedal Ole Hansen, vodja strategije za surovine pri Saxo Bank. Verodostojen dogovor, ki bi hitro obnovil promet skozi ožino, bi po njegovi oceni odstranil še eno plast geopolitične premije. Bjarne Schieldrop, glavni analitik za surovine pri banki SEB, je za Reuters pojasnil, da so pogovori med Iranom in Omanom o prevozu nafte in petrokemičnih izdelkov skozi ožino ustvarili nekaj optimizma. Po predhodnih podatkih družbe za sledenje ladjam Kpler je v torek skozi ožino prešlo pet plovil za prevoz surovin, desetdnevno povprečje pa je 15.