Obrok ob julijskem fixingu višji za 43 evre, vojna prekinja dvotedensko ohlajanje Euriborja

Šestmesečni Euribor, na katerega je vezana velika večina slovenskih stanovanjskih kreditov s spremenljivo obrestno mero, se je med 24. junijem in 7. julijem znižal z 2,614 na 2,542 odstotka, dvanajstmesečni pa z 2,781 na 2,695 odstotka, kažejo podatki EMMI, ki jih objavlja portal euribor-rates.eu. Ohlajanje je trajalo do srede, ko je ameriški predsednik Donald Trump razglasil konec premirja z Iranom. Kreditojemalec s fixingom v juliju dobi za osnovo obroka 0,44 odstotne točke višjo referenčno mero kot januarja; pri kreditu 180.000 evrov je mesečni obrok višji za približno 43 evre.

Brent je še v torek kotiral pri 74,2 dolarja za sod, blizu ravni izpred vojne, in pričakovanja novih dvigov obrestnih mer Evropske centralne banke so se od podpisa junijskega memoranduma umirjala. V sredo se je brent podražil za 5,43 odstotka na 78,19 dolarja, donosnosti državnih obveznic pa so zrasle po vsem svetu, ko so vlagatelji v cene znova vračunali energetsko inflacijo in nove poteze centralnih bank. Ameriško centralno poveljstvo je zvečer sporočilo, da izvaja dodatne napade na Iran, drugo noč zapored. Vrednosti Euriborja so na javnih portalih objavljene s 24-urnim zamikom; zadnja objavljena je torkova, sredina vrednost bo vidna danes.

Banke šestmesečni Euribor za izračun obroka uporabijo na dan, določen v kreditni pogodbi. Kdor ima fixing v juliju, dobi vrednost okoli 2,54 odstotka; 2. januarja je referenčna mera znašala 2,105 odstotka. Pri kreditu 180.000 evrov s tridesetletno dobo odplačevanja in pribitkom ene odstotne točke se mesečni obrok ob tej razliki zviša z okoli 769 na okoli 812 evrov, na letni ravni za dobrih 500 evrov. Izračun je informativen, predpostavlja popoln prenos spremembe referenčne mere in velja izključno za posojila s spremenljivo obrestno mero. Pri novih stanovanjskih posojilih po podatkih Banke Slovenije prevladuje fiksna mera, breme rasti nosi starejši del kreditnega portfelja iz obdobja pred letom 2022.

Evropska centralna banka je 11. junija ključne obrestne mere prvič po septembru 2023 zvišala za 25 bazičnih točk, depozitna mera od 17. junija znaša 2,25 odstotka. V sporočilu po zasedanju je zapisala, da vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske in da bo skupna inflacija v evrskem območju letos v povprečju dosegla tri odstotke. Predsednica Christine Lagarde je na tiskovni konferenci poudarila, da se svet ne zavezuje k vnaprej določeni poti obrestnih mer. Majska inflacija v evrskem območju je znašala 3,2 odstotka, največ po letu 2023, jedrna pa 2,5 odstotka.

Denarni trg tudi po sredini eskalaciji ne vračunava ponovitve cikla iz let 2022 in 2023, ko je ECB obrestne mere v štirinajstih mesecih dvignila za 450 bazičnih točk. Dvanajstmesečni Euribor, ki velja za merilo tržnih pričakovanj o obrestnih merah v naslednjem letu, pri 2,695 odstotka ostaja 0,19 odstotne točke pod majskim vrhom 2,883 odstotka. Razlika do depozitne mere ECB, manjša od pol odstotne točke, ustreza enemu ali dvema dvigoma po 25 bazičnih točk. Svet ECB o obrestnih merah znova odloča 23. julija.