Zimski regres, ki ga morajo odslej vsi zasebni delodajalci izplačati zaposlenim, je prestal preizkus na ustavnem sodišču, a ne povsem. Sodniki so pritrdili, da je obvezni regres ustaven in da lahko ostane, hkrati pa so zavrnili način, kako se je obračunal za leto 2025.
Nekateri delodajalci so trdili, da jim država z obveznim regresom jemlje svobodo pri vodenju posla. Sodišče je priznalo, da obvezno izplačilo res posega v podjetniško svobodo, saj velja za vse, ne glede na panogo in brez možnosti drugačnega dogovora. A je presodilo, da je tak poseg dopusten, ker ima jasen namen, to je zaščititi delavce kot šibkejšo stran in izboljšati njihov položaj. Z drugimi besedami, obvezni regres ostaja.
Zaplet je v časovnici. Zakon je začel veljati šele 20. novembra 2025, regres za leto 2025 pa se je kljub temu obračunal tudi za mesece pred tem datumom. Prav to je sodišče zmotilo. Zakon je namreč posegel v obdobja, ki so bila takrat že zaključena, vlada in državni zbor pa nista pojasnila, zakaj bi moral veljati za nazaj. Ker za tako povratno veljavo nista navedla tehtnega razloga, je sodišče ta del razglasilo za protiustavnega.
Za zaposlene to na srečo ne pomeni slabe novice. Sodišče spornih določb ni razveljavilo, ampak je le ugotovilo njihovo protiustavnost. Delavci so regres prejeli v dobri veri, da jim pripada, in bi bilo nepošteno, da bi jim ga zdaj jemali. Izplačanega denarja zato ne bo treba vračati.
Za delodajalce se v praksi ne spremeni nič. Zimski regres za leto 2025 je znašal 638,86 evra in ga je bilo treba izplačati do 18. decembra, nelikvidni pa so lahko plačilo odložili. Obveznost ostaja tudi v prihodnje. Nauk odločbe je, da bo država, če bo kdaj znova hotela uveljaviti kakšno pravico za nazaj, morala dobro pojasniti, zakaj je to v javno korist.
