Od danes 30 odstotkov višji otroški dodatek za enostarševske družine: kdo je upravičen in koliko znaša

Starš, ki sam vzgaja otroka in od drugega starša dejansko ne prejema preživnine, bo od danes pri otroškem dodatku upravičen do 30-odstotnega povečanja. Sprememba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki začne veljati 1. junija, razširja definicijo enostarševske družine in s tem krog upravičencev do tega povišanega zneska. Za starša z enim otrokom v prvem dohodkovnem razredu to pomeni razliko skoraj 44 evrov na mesec, kar na letni ravni znese dobrih 530 evrov.

Do zdaj je bil 30-odstotni dodatek k otroškemu dodatku omejen na ozko opredeljene primere, kjer je bil drugi starš neznan ali umrl. Nova definicija je bistveno širša. Enostarševska družina po novem zakonu je tudi skupnost, v kateri otrok po drugem od staršev preživnine dejansko ne prejema, čeprav bi jo moral, ali pa prejema preživnino oziroma nadomestilo preživnine, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov. V praksi to pomeni, da bo zakon zajel številne starše, ki sicer formalno niso samohranilci v pravnem smislu, a finančno funkcionirajo kot taki.

Najnižji otroški dodatek, ki ga prejemajo družine v osmem dohodkovnem razredu, od marca letos znaša 25,70 evra za prvega otroka. S 30-odstotnim povečanjem se ta znesek dvigne na dobrih 33 evrov. Najvišji otroški dodatek za prvega otroka v prvem dohodkovnem razredu znaša 177,24 evra, po povečanju pa skoraj 230 evrov. Tistim, ki imajo otroka mlajšega od štirih let in ta ni vključen v vrtec, se oba dodatka seštejeta, kar pomeni skupno 50-odstotno povečanje osnovnega zneska.

Tu je za upravičence najpomembnejša praktična informacija: starši, ki so bili do danes že upravičeni do 30-odstotnega povečanja in imajo veljavno odločbo, ne smejo oddajati novih vlog. Zakon izrecno določa, da se nova definicija upošteva pri novi vlogi ali novem informativnem izračunu, ne pa med trajanjem veljavne odločbe. Postopki, ki so se začeli pred 1. junijem, se zaključijo po stari zakonodaji.

Tisti, ki menijo, da bi bili po novi definiciji prvič upravičeni do povišanega zneska, morajo počakati na naslednji informativni izračun ali vložiti novo vlogo. Centri za socialno delo bodo v primerih, ko otrok prejema nadomestilo preživnine ali preživnino, nižjo od predpisanega nadomestila, o enostarševski družini odločili sami, brez posebne vloge. Kadar pa gre za izjemne socialne situacije, kjer materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine ogrožajo otroka, mora starš sam priložiti ustrezna dokazila, center za socialno delo pa bo izpeljal ugotovitveni postopek.

Enostarševske družine v Sloveniji niso redkost. Po podatkih Statističnega urada RS predstavljajo četrtino vseh družin v državi, v veliki večini primerov pa gre za matere z otroki. Koliko od teh je do zdaj ostajalo brez 30-odstotnega povečanja kljub dejanski odsotnosti preživnine, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče natančno razbrati. Obseg spremembe bo pokazala praksa centrov za socialno delo v prihodnjih mesecih.