Oznako „okolju prijazno“ bodo podjetja po predlogu novele zakona o varstvu potrošnikov, ki ga je vlada potrdila v četrtek, smela uporabljati le z uradno priznanim dokazilom, za kršitev pa bo pravni osebi grozila globa do 50.000 evrov. Trditve, da je izdelek podnebno nevtralen zaradi izravnave emisij, bodo prepovedane brez izjeme. V Nemčiji, Luksemburgu in drugih državah članicah, ki so evropsko direktivo že prenesle, takšne prepovedi veljajo od 27. septembra. Zbornica elektroindustrije pri GZS v obvestilu povzema opozorilo Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, da nova pravila lahko zavezujejo tudi slovenska podjetja, ki prodajajo potrošnikom v drugih državah članicah, četudi Slovenija prenosa direktive še ni končala. Za čezmejne potrošniške pogodbe se namreč praviloma uporablja pravo države, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče.
Po različici predloga, ki je konec junija prišla v medresorsko usklajevanje, bo moralo podjetje za splošne okoljske trditve, kot so „okolju prijazno“, „zeleno“ ali „podnebju prijazno“, dokazati priznano odlično okoljsko uspešnost. Kot dokazilo predlog priznava znak EU za okolje, nacionalne in regionalne okoljske znake po standardu EN ISO 14024 ali najvišjo okoljsko uspešnost, določeno z drugimi predpisi. Prepovedane bodo tudi trditve o celotnem izdelku ali poslovanju, kadar veljajo le za posamezen vidik, in znaki trajnostnosti, ki ne temeljijo na shemi certificiranja ali jih ne določijo javni organi. Obrazložitev predloga kot primere prepovedanih trditev na podlagi izravnave emisij navaja „podnebno nevtralen“, „ogljično pozitiven“ in „zmanjšan ogljični odtis“. Podjetja bodo smela še naprej oglaševati naložbe v projekte dobropisov za ogljik, če informacije ne bodo zavajajoče. Napoved podnebne nevtralnosti do določenega leta bo dovoljena le s podrobnim izvedbenim načrtom z merljivimi cilji, ki ga redno preverja neodvisni strokovnjak.
Proizvajalci blaga, za katero evropski predpisi določajo zahteve glede popravljivosti, bodo morali na spletu objaviti okvirne cene običajnih popravil. Popravila ne bodo smeli brez utemeljenih razlogov ovirati s pogodbami ali s strojno in programsko opremo in ga tudi ne bodo smeli zavrniti zgolj zato, ker je izdelek pred tem popravljal nekdo drug. Če bo prodajalec izdelek v okviru zakonskega jamstva brezplačno popravil, se bo jamstvo enkrat podaljšalo za 12 mesecev. Spletne trgovine bodo morale ponuditi gumb za odstop od pogodbe, prepovedani pa bodo temni vzorci, pri katerih zasnova spletne strani kupca zavaja ali ga usmerja k zanj manj ugodni izbiri.
| NOVELA ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV IN GLOBE ZA PODJETJA | ||
|---|---|---|
| OKOLJSKE TRDITVE — PREDLOG NOVELE | ||
| Prepoved ali obveznost | Zavezanec | Globa za pravno osebo |
| Splošna okoljska trditev brez priznane odlične okoljske uspešnosti | Podjetje | 5.000 do 50.000 evrov |
| Trditev o nevtralnem, zmanjšanem ali pozitivnem vplivu na podnebje na podlagi izravnave emisij | Podjetje | 5.000 do 50.000 evrov |
| Znak trajnostnosti brez sheme certificiranja ali javnega organa | Podjetje | 5.000 do 50.000 evrov |
| Napoved prihodnje okoljske uspešnosti brez izvedbenega načrta in neodvisnega preverjanja | Podjetje | 5.000 do 50.000 evrov |
| ČEZMEJNE KRŠITVE — VELJAVNI ZAKON | ||
| Kršitev, ki prizadene potrošnike v več državah članicah | Podjetje | 0,5 do 4 % letnega prometa |
| Najobsežnejša čezmejna kršitev z razsežnostjo Unije | Podjetje | 1,5 do 5 % letnega prometa |
| POPRAVILA BLAGA — PREDLOG NOVELE | ||
| Neobjava okvirnih cen običajnih popravil na spletu | Proizvajalec | 1.500 do 5.000 evrov |
| Oviranje popravila s pogodbo ali s strojno in programsko opremo | Proizvajalec | 1.500 do 5.000 evrov |
| Zavrnitev popravila zaradi predhodnega popravila drugega popravljavca | Proizvajalec | 1.500 do 5.000 evrov |
| Lider.si | Vir: predlog novele ZVPot-1A (EVA 2024-2180-0033, različica z dne 29. 6. 2026), ZVPot-1. Čezmejne kršitve po Uredbi (EU) 2017/2394. | ||
Za takšne kršitve, ki prizadenejo potrošnike v več državah članicah, veljavni zakon predvideva globo od 0,5 do štirih odstotkov letnega prometa podjetja, za najobsežnejše čezmejne kršitve pa do petih odstotkov. Za proizvajalca, ki ne objavi okvirnih cen popravil ali popravilo neupravičeno zavrne, predlog predvideva globo od 1.500 do 5.000 evrov.
Rok za prenos direktive o zelenem prehodu se je iztekel 27. marca, njena pravila pa se v državah članicah uporabljajo od 27. septembra. Evropska komisija je konec maja uradne opomine poslala 20 državam članicam, ki ji niso sporočile popolnega prenosa, med njimi Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Nemčija je zakon o prenosu objavila v zveznem uradnem listu 19. februarja. Direktivo o spodbujanju popravila blaga bi morale države članice prenesti do 31. julija. Novela bo po predlogu začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se bo začela mesec dni pozneje. Ministrstvo po navedbah zbornice sprejem novele pričakuje še letos, vendar po začetku uporabe pravil v Evropski uniji.
Po skupnem razumevanju organov za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, ki ga povzema zbornica, se za stare zaloge štejejo izdelki in embalaža, ki so bili pred 27. septembrom že proizvedeni, naročeni, distribuirani in postavljeni na prodajne police. Pri starih zalogah se lahko izvršilni organi najprej osredotočijo na uskladitev in se izognejo odpoklicu ali uničenju izdelkov, če bi bil takšen ukrep nesorazmeren. Zbornica podjetjem svetuje, naj pregledajo embalažo, etikete, spletne strani in oglase ter stare zaloge evidentirajo z dokazili o času proizvodnje in dobave. Po predlogu podaljšanje jamstva ne bo veljalo za prodajne pogodbe, sklenjene pred začetkom uporabe novele.
