Delnice SoftBanka so v torek v Tokiu padle za skoraj 10 odstotkov, Oracle je v New Yorku izgubil več kot 7 odstotkov, Nvidia in AMD sta zdrsnila za več kot 3 odstotke. Razprodajo je sprožilo poročilo Wall Street Journala, da OpenAI, podjetje, vredno 852 milijard dolarjev, ne dosega lastnih ciljev za prihodke.
Po navedbah Wall Street Journala je OpenAI v prvih mesecih leta 2026 zgrešil več mesečnih zastavljenih prihodkov, finančna direktorica Sarah Friar pa je interno opozorila, da podjetje morda ne bo zmoglo financirati prihodnjih pogodb za računalniško infrastrukturo, če rast prihodkov ne pospeši. OpenAI in Friar sta poročilo označila za nesmiselno.
ChatGPT, ki je leta 2022 sprožil tekmo za umetno inteligenco, je med januarjem 2025 in januarjem 2026 izgubil več kot 22 odstotnih točk tržnega deleža spletnega prometa generativne inteligence. Googlov Gemini je v istem obdobju zrasel s slabih 6 na več kot 21 odstotkov. Anthropic, ki ga vodi nekdanji podpredsednik OpenAI Dario Amodei, je marca dosegel 19 milijard dolarjev letnih prihodkov, aprila pa že 30 milijard. OpenAI je pri 24 do 25 milijardah. Pred petnajstimi meseci je imel Anthropic eno milijardo.
Anthropicov delež pri poslovnih strankah je v zadnjem letu zrasel z manj kot 15 na 40 odstotkov, OpenAI pa je padel s 50 na 27 odstotkov. Več kot 500 Anthropicovih strank porabi letno vsaj milijon dolarjev, osem od desetih največjih podjetij na svetu plačuje za Claudea. Rast poganja predvsem Claude Code, kodirni pomočnik, ki je v desetih mesecih narasel na 2,5 milijarde dolarjev letnih prihodkov.
OpenAI je svojo strategijo gradil na potrošniškem trgu, kjer 94,5 odstotka od 900 milijonov tedenskih uporabnikov ChatGPT ne plačuje ničesar, podjetje pa nosi stroške vsake poizvedbe. Po internih dokumentih bo OpenAI letos izgubil 14 milijard dolarjev, pozitiven prosti denarni tok pa pričakuje šele leta 2029. Sam Altman je podjetje zavezal k približno 600 milijardam dolarjev prihodnjih izdatkov za podatkovne centre.
Borzne padce razloži obseg stav, ki so jih partnerji vezali na OpenAI. Oracle ima s podjetjem petletno pogodbo v vrednosti približno 300 milijard dolarjev in za širitev podatkovnih centrov zbira 50 milijard dolarjev dolga in kapitala. SoftBank je 13-odstotni lastnik in je do konca leta napovedal dodatnih 22,5 milijarde dolarjev financiranja. CoreWeave, oblačni ponudnik, podprt z Nvidio, je marca sklenil z OpenAI pogodbo za 11,9 milijarde dolarjev.
Analitik agencije Bloomberg Intelligence Anurag Rana je v torek ocenil, da bo zgrešeni cilj za prihodke vplival na celoten ekosistem infrastrukture umetne inteligence; Oracle je po njegovi oceni najbolj izpostavljen. Razprodaja se je razširila na dobavitelje podatkovnih centrov: GE Vernova in Vertiv sta padla za več kot 2 odstotka, Caterpillar za podobno.
Padci so prišli dan po tem, ko sta S&P 500 in Nasdaq zaprla na rekordnih vrednostih, in le dva dni pred objavo četrtletnih rezultatov Microsofta, Alphabeta, Mete in Amazona. Vsi štirje bodo morali na zaslišanjih z analitiki pojasniti, ali se ogromni izdatki za infrastrukturo umetne inteligence dovolj hitro vračajo. Skupni kapitalski izdatki teh podjetij bodo letos dosegli približno 660 milijard dolarjev. Če največji kupec računalniške zmogljivosti ne more porabiti toliko, kolikor je naročil, se celotna logika naložbenega cikla postavi pod vprašaj.
OpenAI se pripravlja na borzno uvedbo, ki bi se lahko zgodila še letos. Na sojenju v Oaklandu, ki se je začelo v ponedeljek, Elon Musk zahteva več kot 130 milijard dolarjev in razveljavitev profitne preobrazbe podjetja. Altman in Friar se ne strinjata niti o časovnici borzne uvedbe: po poročanju portala The Information Altman želi pohiteti, Friar pa meni, da podjetje letos ne bo pripravljeno na zahteve javnega poročanja. OpenAI z 900 milijoni uporabnikov in 14 milijardami dolarjev letne izgube gre torej na borzo brez enotnega vodstva o tem, kdaj in kako naj to stori.
