Anthropic, ustvarjalec umetne inteligence Claude in eno najvrednejših tehnoloških podjetij na svetu, ima do danes do 23.01 po srednjeevropskem času čas, da sprejme zahteve Pentagona po neomejeni uporabi svoje tehnologije. Če direktor Dario Amodei ne popusti, mu grozi ne le odpoved 200-milijonske pogodbe, temveč tudi razvrstitev med “dobaviteljska tveganja” – oznaka, ki jo sicer uporabljajo za podjetja, povezana s tujimi nasprotniki.
Spor je izbruhnil po januarski vojaški operaciji zajema venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju Axiosa in Wall Street Journala je vojska med operacijo uporabila Claudea prek partnerstva s podatkovno družbo Palantir. Anthropic je nato povprašal, ali je bila njihova tehnologija res uporabljena, kar je v Pentagonu sprožilo val kritik. Višji uradnik je za Axios dejal, da je vprašanje nakazovalo, da bi Anthropic lahko nasprotoval takšni uporabi, kar je zanj nesprejemljivo.
Pentagon zahteva, da mora biti Claude na voljo “za vse zakonite namene”. Anthropic vztraja pri dveh nepremakljivih mejah: brez uporabe za množični nadzor Američanov in brez popolnoma avtonomnega orožja, ki deluje brez človeškega nadzora. Amodei je v četrtek sporočil, da grožnje ne spreminjajo njegove drže. Novi pogodbeni predlog Pentagona je označil za navidezen kompromis, ki ga spremlja drobni tisk, s katerim bi varovalke odpravili po želji.
Obrambni podsekretar za raziskave Emil Michael je na omrežju X Amodeija obtožil, da ima “kompleks boga” in da želi osebno nadzirati ameriško vojsko. Glasnik Pentagona Sean Parnell je zapisal, da nobeno podjetje ne bo narekoval pogojev za operativne odločitve.
V Silicijevi dolini odziv ni bil tak, kot ga je pričakoval Pentagon. Zaposleni pri OpenAI in Googlu so v četrtek objavili odprto pismo v podporo Amodeijevi drži. V njem trdijo, da Pentagon poskuša z lojikami strahu razdeliti tehnološka podjetja. Tudi v kongresu se vrstijo kritike. Republikanski senator Thom Tillis je za Axios izjavil, da je celoten javni prepir “otročji” in da bi se moral odvijati za zaprtimi vrati. Demokratski senator Gary Peters pa je opozoril, da tako kratek rok za odločitev o množičnem nadzoru civilistov ni primeren.
Anthropic, ki ga trg vrednoti pri okoli 380 milijardah dolarjev, bi izgubo 200-milijonske pogodbe preživel brez večjih posledic. Resnična grožnja je oznaka dobaviteljskega tveganja. Kot pojasnjuje Adam Connor iz Center for American Progress, bi to pomenilo, da bi moral vsak Pentagonov dobavitelj dokazati, da pri svojem delu ne uporablja ničesar, kar je povezano z Anthropicom. Znaten del Anthropicovih poslovnih strank ima vladne pogodbe ali jih namerava pridobiti.
Claude je trenutno edini model umetne inteligence, nameščen na tajnih omrežjih Pentagona. Muskova družba xAI je sicer podpisala pogodbo za uporabo Groka v tajnem okolju, a po ocenah Pentagonovih uradnikov Grok tehnološko zaostaja za Claudeom. Pogajanja z OpenAI in Googlom za dostop do tajnih omrežij se šele pospešujejo.
Če do danes zvečer ne pride do dogovora, Pentagon napoveduje odpoved partnerstva in razmišlja celo o uporabi zakona o obrambni proizvodnji iz obdobja hladne vojne, ki bi Anthropic prisilil k sodelovanju. Amodei je dejal, da ostaja pripravljen na nadaljnja pogajanja, a da bo v primeru dokončnega razhoda pomagal pri nemotenem prehodu na drugega ponudnika.
Izid bo postavil precedens, ki bo oblikoval odnos med tehnološkimi velikani in ameriško vojsko v dobi umetne inteligence. Vprašanje, kdo odloča o mejah uporabe najzmogljivejše tehnologije — podjetje, ki jo je ustvarilo, ali država, ki jo je kupila — ostaja brez odgovora.
