Evropska agencija za varnost hrane je objavila rezultate vzorčenja živil na ostanke pesticidov za leto 2024, kjer je bilo analiziranih več kot 125.000 vzorcev iz celotne EU. Velika večina živil je skladnih z zakonskimi mejnimi vrednostmi, tveganje za zdravje ljudi zaradi ostankov pesticidov v živilih pa ostaja nizko. Slovenija je odvzela 1.526 vzorcev, kjer je bila neskladnost najvišja pri uvozu, 4,8 odstotkov.
V letu 2024 je bilo v okviru usklajene EU kontrole analiziranih 9.842 vzorcev jajčevcev, banan, brokolija, gojenih gob, grenivk, melon, sladke paprike, namiznega grozdja, deviškega oljčnega olja, pšenice, govejega maščobnega tkiva in jajc. Od tega je bilo 98,8 odstotkov vzorcev skladnih z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi za ostanke pesticidov, kar je primerljivo z letom 2021, ko je bilo skladnih 98,7 odstotkov vzorcev. V 43,1 odstotka vzorcev niso zaznali ostankov pesticidov, 54,5 odstotkov vzorcev pa je vsebovalo enega ali več ostankov pesticidov znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Mejne vrednosti so bile presežene v 2,4 odstotka vzorcev, potrjeno neskladnih pa je bilo 1,2 odstotka vzorcev.
Večletni nacionalni nadzorni programi držav članic dopolnjujejo vzorčenje, ki ga usklajuje EU. Pri izbiri živil države upoštevajo dejavnike, kot so pomen živilskih proizvodov v trgovini ali nacionalni prehrani, visoke ravni ostankov pesticidov v preteklosti, vzorci uporabe pesticidov ter zmogljivosti nacionalnih laboratorijev. Od 86.449 vzorcev jih je bilo 98,2 odstotkov znotraj dovoljenih mejnih vrednosti, kar je primerljivo s prejšnjimi leti. V skoraj 60 odstotkov vzorcev ni bilo zaznanih ostankov pesticidov, 38,3 odstotka vzorcev pa je vsebovalo enega ali več ostankov znotraj dovoljenih mejnih vrednostih.
V Sloveniji je bilo v letu 2024 v okviru letnega programa vzorčenja, uradnega nadzora ob uvozu ter dodatnega nadzora odvzetih 1.526 vzorcev živil za preverjanje vsebnosti ostankov pesticidov. Vzorčili so se zelenjava, sadje, žita in izdelki iz žit, živila živalskega izvora, otroška hrana, prehranska dopolnila, predelana živila ter nekatera druga živila. Po poreklu je bila nekaj manj kot petina vzorcev iz Slovenije, približno tretjina iz drugih držav članic EU, nekaj več kot polovica pa iz tretjih držav. Delež neskladnih živil v Sloveniji je primerljiv z navedbami iz poročila EFSA. Največ neskladnih živil, 4,8 odstotkov, je bilo ugotovljenih v okviru uradnega nadzora ob uvozu. Ta živila niso bila dana na trg, saj so bila zaradi neskladnosti zavrnjena že na meji.
Poročilo EFSA prvič ločeno obravnava rezultate vzorčenja v okviru poostrenega nadzora uvoza. Te kontrole se izvajajo na mejah EU in se osredotočajo na določena tveganja, živilske izdelke in države. Od 39.433 analiziranih vzorcev živil jih 38,3 odstotkov ni vsebovalo ostankov pesticidov nad mejnimi vrednostmi iz zakonodaje EU, 56,2 odstotkov pa je vsebovalo ostanke pesticidov v okviru dovoljenih mejnih vrednosti. Približno 5,5 odstotkov je preseglo mejne vrednosti, pri čemer je bilo 3,6 odstotkov neskladnih. Ta živila niso bila sproščena na trg EU.
Znanstveniki agencije EFSA so ocenili, da je tveganje za zdravje potrošnikov zaradi ocenjene izpostavljenosti ostankom pesticidov v živilih, vzorčenih v letu 2024, nizko. Neskladnost z mejno vrednostjo še ne pomeni, da živilo predstavlja tveganje za zdravje. Za vsako neskladno živilo se pripravi ocena tveganja, ki določi, ali je živilo varno za potrošnike. Potrošniki so o neskladnih in nevarnih živilih obveščeni prek objav na spletni strani Nevarni in neskladni izdelki. Rezultati analiz so pokazali, da je velika večina živil skladnih, kar pomeni, da je tveganje za zdravje ljudi zaradi ostankov pesticidov v živilih še naprej nizko.
En odgovor
Problem niso samo pesticidi, ampak nadzor in transparentnost.