Slovensko gospodarstvo je v letu 2025 izgubljalo stroškovno in cenovno konkurenčnost, od sredine leta pa se je poslabševanje ustavilo, kaže Ekonomsko ogledalo Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Ker konkurenčnost določa, kako uspešno lahko slovenska podjetja prodajajo na tujih trgih, gre za pomemben pokazatelj zdravja izvozno usmerjenega gospodarstva.
Glavni razlog za lansko poslabšanje je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda, torej stroškov dela glede na ustvarjeno vrednost. Ti so najbolj porasli v predelovalnih dejavnostih, kjer je ob upadu aktivnosti upočasnjena produktivnost pomenila, da so plače rasle hitreje od učinkovitosti.
Močno so se zvišali tudi v javnih storitvah, predvsem zaradi plačne reforme javnega sektorja. Višji stroški dela so se nato prelili tudi v slabšo cenovno konkurenčnost, zlasti v predelovalnih dejavnostih.
Na bolje se je začelo premikati sredi leta 2025. Visoka rast stroškov dela na enoto proizvoda je ostala le še v javnih storitvah, v drugih dejavnostih pa je bila podobna ali celo ugodnejša kot v povprečju Evropske unije. V prvi polovici leta 2026 se je cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti precej izboljšala.
Izboljšanje pa še ni trdno. Podatki za tretje četrtletje 2026 kažejo rahel negativni zasuk pri cenovni konkurenčnosti, k čemur prispeva tudi krepitev evra. Za podjetja sporočilo ostaja enako, da je dolgoročna konkurenčnost odvisna predvsem od tega, da rast plač ne prehiteva rasti produktivnosti.
