Plače v ZDA rastejo najpočasneje v petih letih, tehnološki indeks na rekordu

Povprečni urni zaslužek zaposlenih v ameriškem zasebnem sektorju se je septembra na letni ravni povečal za 3,0 odstotka, najmanj od maja 2021, kažejo podatki ameriškega urada za statistiko dela (BLS), indeks Nasdaq 100, v katerem prevladujejo tehnološke družbe, pa je v petek sejo končal na rekordni ravni. Trgovci so šibke podatke s trga dela po poročanju televizije CNBC razumeli kot dobro novico, ker utrjujejo pričakovanje, da ameriška centralna banka (Fed) oktobra obrestne mere ne bo dvignila.

Delodajalci zunaj kmetijstva so septembra odprli le 29.000 novih delovnih mest, ekonomisti, ki jih je anketirala agencija Dow Jones, pa so jih pričakovali 84.000. Stopnja brezposelnosti se je zvišala s 4,1 na 4,2 odstotka. BLS je znižal tudi oceno za avgust, s prvotnih 162.000 na 133.000 novih delovnih mest, za julij pa po popravku izkazuje izgubo 10.000 delovnih mest. Na mesečni ravni se je urni zaslužek povečal za 0,1 odstotka, ekonomisti pa so po poročanju portala Yahoo Finance pričakovali 0,3 odstotka. Inflacija je po zadnjem podatku BLS, za avgust, znašala 3,4 odstotka. Heather Long, glavna ekonomistka kreditne zadruge Navy Federal Credit Union, je po navedbah CNBC opozorila, da rast plač v celoti izničuje inflacija.

Fed je septembra obrestno mero dvignil prvič po letu 2023. Verjetnost ponovnega dviga na oktobrski seji je po podatkih orodja CME FedWatch, ki jih navaja borznoposredniška družba Charles Schwab, kmalu po objavi padla na 14 odstotkov, na začetku tedna pa je znašala 70 odstotkov. Thomas Simons, glavni ekonomist za ZDA pri investicijski banki Jefferies, je v sporočilu strankam, ki ga navaja CNBC, ocenil, da bi morali septembrski podatki dokončno pokopati možnost oktobrskega dviga. Seema Shah, glavna globalna strateginja družbe Principal Asset Management, je v petkovi izjavi, ki jo navaja ameriški portal The Hill, zapisala, da bi moral Fed za še en dvig letos videti ponoven pospešek inflacije, ne le odpornost gospodarske rasti.

Nasdaq 100 je pridobil en odstotek in s 30.807,93 točke presegel prejšnji rekord z 22. septembra. Delnice družb Broadcom, Oracle in AMD so se podražile za 3,35, 3,06 oziroma 2,95 odstotka. Indeks Dow Jones Industrial Average je pridobil 250,40 točke oziroma 0,49 odstotka in sejo končal pri 51.176,96 točke. S&P 500 se je okrepil za 0,73 odstotka na 7.722,72 točke, Nasdaq Composite pa za 1,19 odstotka na 27.190,86 točke.

Donosnost desetletne ameriške državne obveznice je po objavi podatkov padla na 5,18 odstotka, trgovanje pa je po poročanju CNBC končala pri 5,281 odstotka, skoraj pet bazičnih točk nad četrtkovim zaključkom. V četrtek je dosegla 5,342 odstotka, največ od leta 2002. Donosnost dveletne obveznice, ki se najbolj odziva na odločitve Feda, se je zvišala za pet bazičnih točk na 4,839 odstotka. Ekonomistka Heather Long po navedbah CNBC ne pričakuje, da bi septembrski podatki Fed odvrnili od dviga obrestne mere decembra.

Vseevropski indeks Stoxx 600 je po treh zaporednih dneh padanja pridobil 0,75 odstotka in sejo končal pri 631,35 točke, na tedenski ravni pa je izgubil 1,14 odstotka. Nemški DAX se je zvišal za 1,17 odstotka na 25.231,20 točke, francoski CAC 40 za 0,79 odstotka na 7.897,19 točke, britanski FTSE 100 pa za 0,32 odstotka. Delnica nizozemske družbe ASML, proizvajalke opreme za izdelavo čipov, se je podražila za 3,51 odstotka. Donosnosti desetletnih državnih obveznic največjih evropskih gospodarstev so se po poročanju CNBC znižale za približno tri bazične točke.

Severnomorska nafta brent je osmi trgovalni dan zapored končala nad 100 dolarji za sod. V petek, ko je skupina G7 napovedala sprostitev 100 milijonov sodov nafte in derivatov iz rezerv, se je pocenila le za šest centov na 102,25 dolarja, ameriška lahka nafta WTI pa za 1,76 dolarja oziroma 1,9 odstotka na 91,11 dolarja, poroča CNBC. Brent je dan prej poskočil za več kot štiri dolarje, potem ko je agencija Reuters poročala, da so kitajske rafinerije do nadaljnjega ustavile izvoz naftnih derivatov zunaj Hongkonga in Macaa, časnik Wall Street Journal pa je poročal, da ZDA na Bližnji vzhod pošiljajo tretjo udarno skupino letalonosilk. Terminske pogodbe za ameriški dizel so se v petek pocenile za 3,04 odstotka na 4,501 dolarja za galono.

„Trg ta teden presoja izrazito mešane signale,” je za agencijo Reuters dejal Tim Waterer, glavni analitik družbe KCM Trade. Po njegovih besedah ugodnejšo sliko savdskega izvoza izravnavajo poročila o še eni ameriški letalonosilki na poti proti Perzijskemu zalivu in kitajska odločitev o omejitvi izvoza derivatov. Agencija Reuters je v petek s sklicevanjem na regionalne in zahodne uradnike poročala, da Savdska Arabija pripravlja ofenzivo proti hutijem v Jemnu, ki jih podpira Iran.

Terminska pogodba za zemeljski plin na nizozemskem vozlišču TTF se je podražila za 1,11 odstotka na 74,76 evra za megavatno uro, zlato pa se je pocenilo za 0,9 odstotka na 4.140 dolarjev za unčo. Brent se je septembra podražil za 14 odstotkov, pod 100 dolarji pa je trgovanje nazadnje končal 22. septembra, pri 99,25 dolarja.