Cena evropskega plina se je sredi novembra spustila za dobrih dva odstotka glede na začetek meseca in zdaj lebdi okoli 31 evrov na megavatno uro. Na prvi pogled je vse videti mirno – utekočinjeni zemeljski plin (LNG) prihaja v pristanišča nemoteno, norveški cevovodi delujejo polno, zima pa je zaenkrat blaga, piše SeeBiz.
Številke govorijo o solidni oskrbi: Evropa je v prvih desetih mesecih letos uvozila 101,4 milijona ton LNG, kar je skoraj 17 milijonov ton več kot lani v istem obdobju. To je tisto, kar ceno ohranja nizko.
A tu prihaja zagozda, ki je ni mogoče spregledati. Skladišča plina so se do 10. novembra napolnila le do 82,4 odstotka – to je 11 odstotnih točk manj kot lani ob istem času. In to v situaciji, ko bi morale biti rezerve na vrhuncu pred zimo.
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, ima v skladiščih komaj 75 odstotkov zalog, kar je za 22 odstotnih točk manj kot pred letom. Hrvaška je v še bolj izpostavljenem položaju s komaj 52,8 odstotka polnimi skladišči – 37 odstotnih točk manj kot lani.
Če bo zima ostala blaga, bo vse v redu. Analitiki pričakujejo, da se bo cena plina do konca leta obdržala med 30 in 32 evri na megavatno uro. Toda če pride hladnejše obdobje ali kakšna motnja v dobavah – iz Norveške, z LNG terminalov ali kjerkoli drugje – so tista napol prazna skladišča lahko resen problem.
Trg je zdaj v precej drugačnem položaju kot lansko zimo. Takrat je bilo varnostne blazine več, zdaj jo je manj. In v energetiki velja staro pravilo: nizke cene so lepe, dokler ne zmanjka blaga.
