Stroški energije, surovin in financiranja znova rastejo, kar pritiska na podjetja in gospodinjstva pred zimo. Povprečna cena zemeljskega plina na evropskem trgu je bila septembra medletno višja za 130 odstotkov in najvišja po decembru 2022.
Cena nafte Brent pa se je v tem obdobju prav tako zvišala za okoli 68 odstotkov, kažejo podatki v Ekonomskem ogledalu UMAR. Dražje je tudi zadolževanje, saj tromesečni EURIBOR znova raste.
Pri energiji je glavni razlog zaostrovanje geopolitičnih razmer. K dvigu cen nafte in plina sta prispevala nadaljnja vojna med ZDA in Iranom ter motnje v transportu energentov iz Perzijskega zaliva, pri plinu pa tudi razmeroma nizka napolnjenost evropskih skladišč. Podražile so se tudi neenergetske surovine, ki so bile medletno višje za 13,6 odstotka.
| CENE SUROVIN IN FINANCIRANJE, SEPTEMBER 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Vrednost | Medletno |
| Zemeljski plin (TTF) | 72,36 €/MWh | +130,4 % |
| Nafta Brent | 114,1 USD/sod | +67,8 % |
| Cene neenergetskih surovin (indeks) | 130,5 | +13,6 % |
| Tromesečni EURIBOR | 2,635 % | +0,6 o. t. |
| Tečaj USD/EUR | 1,151 | −1,9 % |
Vir: UMAR
Dražje je tudi financiranje. Tromesečni EURIBOR, na katerega je vezan velik del stanovanjskih kreditov, je septembra znašal 2,635 odstotka, kar je približno pol odstotne točke več kot pred letom. Višji EURIBOR pomeni višje obroke kreditov, kar se pridružuje predlogu Banke Slovenije o strožji kreditni sposobnosti in napovedanemu ohlajanju nepremičninskega trga.
Za podjetja in gospodinjstva se sešteva vse več stroškov hkrati. Dražja energija, višji stroški surovin in dražje zadolževanje bo v prihodnjih mesecih preizkusilo tako marže podjetij kot proračune gospodinjstev.
