Plin v tednu dražji za 76 odstotkov, borze po vsem svetu v rdečem

Wall Street je torek zaključil z zmernimi izgubami, Evropa pa z udarcem, ki ga analitiki primerjajo z energetsko krizo leta 2022. Vsesplošni indeks Stoxx 600 je 3. marca sklenil sejo 3,2 odstotka nižje na ravni 604 točk, potem ko je v ponedeljek že izgubil 1,6 odstotka, skupaj torej 5 odstotkov v dveh dneh. Bloomberg ocenjuje, da gre za najhujši dvodnevni zdrs od aprila lani. Euro Stoxx 50 je izgubil 3,5 odstotka in se ustavil pri 5.776 točkah, nemški DAX 3,4 odstotka pri 23.790, francoski CAC 40 3,5 odstotka pri 8.103, britanski FTSE 100 pa 2,8 odstotka pri 10.484 točkah.

Evropo je bolj kot nafta prizadel zemeljski plin. Terminska pogodba TTF, referenčna cena za celinski trg, je v torek po poročanju CNBC poskočila za 35 odstotkov na več kot 60 evrov za megavatno uro. Teden prej je bila pri okrog 34 evrih, tedenski dvig je torej znašal 76 odstotkov. S&P 500 je v istem času kljub intraday padcu do minus 2,5 odstotka zaključil le 0,94 odstotka nižje pri 6.816 točkah, Dow Jones pa 403 točk oziroma 0,83 odstotka nižje pri 48.501.

Plinski šok sta sprožila dva sočasna udarca: iranske grožnje s prekinitvijo tranzita skozi Hormuški preliv, prek katerega teče okrog petina svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), in zaustavitev proizvodnje pri katarskem QatarEnergy po poškodbah dveh naprav. Goldman Sachs je v ponedeljek svaril, da bi mesec dni zaprtega preliva potisnil TTF do 74 evrov za megavatno uro, kar je raven, ki je med energetsko krizo leta 2022 sprožila množično omejevanje porabe v industriji. Do torka zvečer je Goldman že dvignil aprilsko napoved za TTF s 36 na 55 evrov, povprečno pričakovano ceno za drugo četrtletje pa na 45 evrov.

Banke so se znašle pod dvojnim pritiskom. Bančni sektor znotraj Stoxx 600 je padel za 4,3 odstotka, zavarovalnice za 3,6 odstotka, komunalne storitve za 4,4 odstotka, navaja CNBC. Santander je izgubil 6,2 odstotka, BBVA in UniCredit po 5, ASML in HSBC pa po 4,9 odstotka. Terminski trgi so začeli vgrajevati scenarij dviga obrestnih mer ECB, ki je le teden prej pri 2 odstotkih zdela trdno zasidrana, in s tem pritisnili na zahtevane donosnosti obveznic.

Na Wall Streetu je torek obrnil Trumpov zapis na Truth Socialu. Ameriški predsednik je popoldan napovedal, da bo ameriška mornarica po potrebi zagotovila prosti prehod tankerjev skozi Hormuški preliv. Dow Jones, ki se je bil v najslabšem trenutku pogreznil za več kot 1.200 točk, je ob zaprtju ohranil le 403 točk izgube. Volatilnostni indeks VIX je po poročanju CNBC poskočil na najvišjo raven od novembra. Nvidia in Tesla sta padla za 1,3 oziroma 2,7 odstotka, Blackstone pa za 3,8 odstotka po poročilu Financial Timesa o 1,7 milijarde dolarjev neto odliva iz sklada zasebnega kredita. Energetske delnice so držale: sklad XLE je v torek izgubil le 0,4 odstotka po ponedeljkovem 2-odstotnem vzponu.

V sredo zjutraj je Brent kotiral pri okrog 82 dolarjih za sod, potem ko je v torek intraday presegl 87 dolarjev in sklenil dan pri 82,14 dolarja, piše CNN. WTI je bil pri 76,25 dolarja za sod, TTF pa pri 58,60 evra za megavatno uro. Februarska inflacija v evrskem območju je po podatkih Eurostata znašala 1,9 odstotka, in to še brez odrazov tekočih energetskih pretresov. Japonski Nikkei je v torek padel za 2,5 odstotka, južnokorejski Kospi po prazničnem dnevu za dobrih 5 odstotkov. Ameriški terminski posli so bili v sredo pred odprtjem v rdečem.