Pol milijarde evrov za projekte NOO je dobila ena državna direkcija, šest zasebnih podjetij skupaj 31 milijonov

Nadgradnja železniškega vozlišča Jesenice Foto: Direkcija RS za infrastrukturo

Direkcija RS za infrastrukturo je za projekte načrta za okrevanje in odpornost (NOO) prejela 501,3 milijona evrov, 16-krat toliko kot vseh šest zasebnih podjetij med 100 največjimi prejemniki skupaj, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall. Direkcija je dobila 33,4 odstotka zneska vseh 100 največjih prejemnikov. Po izračunu CompanyWall na podlagi seznamov, ki jih Evropska komisija objavlja za vse države članice, je to tretji največji delež enega prejemnika v Evropski uniji, za Irsko z 42,5 odstotka in Češko z 40,9 odstotka.

Vseh 100 prejemnikov je skupaj dobilo 1.498,7 milijona evrov. Direkcija, ki je sredstva prejela za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture in digitalizacijo cestne infrastrukture, je dobila več kot naslednjih 11 prejemnikov skupaj, med njimi Univerza v Ljubljani s 127,7 milijona evrov, Stanovanjski sklad RS z 94,8 milijona evrov in Direkcija RS za vode s 60,7 milijona evrov. Prvih deset prejemnikov je dobilo 945,6 milijona evrov ali 63,1 odstotka zneska vseh 100.

100 NAJVEČJIH PREJEMNIKOV SREDSTEV ZA PROJEKTE NOO V SLOVENIJI
PRVIH DESET PREJEMNIKOV
MestoPrejemnikMio EURDelež (%)
1Direkcija RS za infrastrukturo501,2933,45
2Univerza v Ljubljani127,718,52
3Stanovanjski sklad RS94,836,33
4Direkcija RS za vode60,684,05
5Ministrstvo za digitalno preobrazbo37,082,47
6Univerza v Mariboru32,362,16
7Akademska in raziskovalna mreža Slovenije26,921,80
8Ministrstvo za kulturo22,661,51
9Urad RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu21,571,44
10Dom starejših občanov Grosuplje20,521,37
Prvih deset skupaj945,6263,10
Vseh 100 skupaj1.498,72100,00
Vir: AJPES, analiza CompanyWall za Lider.si; seznam 100 največjih končnih prejemnikov, Evropska komisija in URSOO. Po marcu 2025 zneski vključujejo tudi druge javne vire.

Med zasebnimi podjetji je največ prejela družba Optic-Tel, 12,0 milijona evrov za gradnjo gigabitne infrastrukture, opredmetena osnovna sredstva pa je lani povečala z 0,16 na 24,1 milijona evrov. Lendavska družba Mobitex, ki izdeluje kovinske konstrukcije, je prejela 6,0 milijona evrov podpore za produktivnost in razogljičenje podjetij ter opredmetena osnovna sredstva od leta 2023 povečala s 14,0 na 23,6 milijona evrov. Družbe KLS Ljubno, TAB in Uniforest, ki so lani skupaj ustvarile 360,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, so prejele od 2,87 do 3,7 milijona evrov.

ZASEBNA PODJETJA MED 100 NAJVEČJIMI PREJEMNIKI NOO
PREJETA SREDSTVA
DružbaSedežMio EURNamen
Optic-TelLjubljana12,00gigabitna infrastruktura
MobitexLendava6,03produktivnost in razogljičenje
KLS LjubnoLjubno ob Savinji3,72produktivnost in razogljičenje
TABMežica3,30raziskave, digitalizacija, alternativna goriva, razogljičenje
UniforestPrebold2,87razogljičenje, zaposlovanje mladih
Solis TimberStraža2,86predelava lesa
Skupaj30,78
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA (MIO EUR)
Družba202320242025
Optic-Tel0,040,1624,07
Mobitex14,0119,5823,63
KLS Ljubno38,0841,1137,58
TAB63,1363,3762,19
Uniforest8,2712,9512,76
Solis Timber12,0912,0113,41
Vir: AJPES, analiza CompanyWall za Lider.si; seznam 100 največjih končnih prejemnikov, Evropska komisija in URSOO. Po marcu 2025 zneski vključujejo tudi druge javne vire.

Pet elektrodistribucijskih družb je za krepitev distribucijskega omrežja skupaj prejelo 62,0 milijona evrov, DARS pa 11,0 milijona evrov za digitalizacijo cestne infrastrukture. Na seznamu je 35 občin, ki so skupaj prejele 148,7 milijona evrov.

NAJVEČJI POSAMEZNI PREJEMNIK V EU
DELEŽ NAJVEČJEGA PREJEMNIKA V ZNESKU 100 NAJVEČJIH
DržavaNajvečji prejemnikMio EURDelež (%)
IrskaHealth Service Executive555,942,45
ČeškaSpráva železnic1.008,340,92
SlovenijaDirekcija RS za infrastrukturo501,333,45
AvstrijaÖBB-Infrastruktur538,533,43
ItalijaRete Ferroviaria Italiana13.821,933,26
Mediana 27 držav15,7
Vir: seznami 100 največjih končnih prejemnikov, Evropska komisija; izračun CompanyWall za Lider.si

Evropska komisija v letnem poročilu o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, objavljenem v sredo, pojasnjuje, da so javni subjekti glavni končni prejemniki, ker projekte v javnem interesu izvajajo sami in plačujejo izvajalce, ki se kot končni prejemniki ne štejejo. Urad RS za okrevanje in odpornost, ki seznam za Slovenijo pripravlja, na svoji spletni strani navaja, da seznam po marcu 2025 poleg evropskih sredstev mehanizma zajema tudi druge javne vire, porabljene za projekte načrta. Zadnje, stoto mesto na seznamu je z 2,86 milijona evrov zasedla družba Solis Timber iz Straže, ki je sredstva prejela za predelavo lesa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim