Devetčlanska porota v Oaklandu je v ponedeljek soglasno zavrnila vse tožbene zahtevke Elona Muska proti OpenAI, Samu Altmanu, Gregu Brockmanu in Microsoftu. Po treh tednih pričanj, stotinah strani zasebnih elektronskih sporočil, dnevniških zapisov in internih dokumentov je za odločitev potrebovala manj kot dve uri.
Sodnica Yvonne Gonzalez Rogers je odločitev sprejela kot svojo. Dejala je, da bi bila pripravljena tožbo zavreči takoj in da obstaja znatna količina dokazov, ki podpirajo ugotovitev porote. Porota je ugotovila, da je Musk za ravnanja, ki jih je izpodbijal, vedel že leta 2021, triletni zastaralni rok pa je potekel, preden je leta 2024 vložil tožbo. Musk je zahteval vračilo več kot 130 milijard dolarjev nepridobitni fundaciji, razrešitev Altmana in Brockmana z vodilnih položajev ter razveljavitev korporativnega preoblikovanja iz leta 2019. Muskov odvetnik Marc Toberoff je za TechCrunch odgovoril z eno besedo: pritožba.
William Savitt, odvetnik OpenAI, je ocenil, da gre za licemeren poskus sabotiranja konkurenta, ki ni v nobenem stiku z realnostjo.
Musk je leta 2015 soustanovil OpenAI kot nepridobitno organizacijo in vanjo vložil 38 milijonov dolarjev. Zapustil jo je tri leta pozneje, potem ko mu ni uspelo pridobiti kontrolnega deleža v predlagani profitni podružnici. OpenAI je leta 2019 to podružnico ustanovil brez njega, v njo pa je Microsoft začel vlagati milijarde. Na sojenju je Musk dejal, da je bil norec, ki jim je dal brezplačno financiranje za ustanovitev starupa. Altman je odvrnil, da mu je težko razumeti takšno uokvirjanje situacije. Po Muskovem odhodu se je med zaposlenimi razširil strah pred maščevanjem, je dodal.
Musk je od Brockmana in Sutskeverja zahteval, naj razvrstijo raziskovalce in odpustijo številne med njimi, je pričal Altman. Musk ni razumel, kako voditi dober raziskovalni laboratorij. Eden od raziskovalcev, ki jih je Musk ponižal do roba odhoda iz stroke, je pozneje postal ključen pri razvoju ChatGPT, je povedal Brockman.
Odvetniki obeh strani so med sojenjem predložili na stotine strani zasebnih sporočil in internih zapisov. Med njimi so bili Brockmanovi dnevniški zapisi iz leta 2017, v katerih je zapisal, da ne more verjeti, da so se zavezali nepridobitnosti, če so tri mesece pozneje razmišljali o preoblikovanju v podjetje z omejenim dobičkom. Predloženi so bili zasebni pogovori med Muskom in Markom Zuckerbergom o morebitnem skupnem odkupu OpenAI. Google je Sutskeverju ponujal do šest milijonov dolarjev letne plače, da bi ga zadržal, preden je ta odšel v OpenAI.
Shivon Zilis, izvršna direktorica v Muskovih podjetjih, nekdanja članica upravnega odbora OpenAI in mati štirih Muskovih otrok, je povedala, da jo je Musk prosil, naj ostane blizu soustanoviteljem OpenAI, da bi informacije tekle naprej k njemu. Vprašala ga je, ali naj ostane blizu in prijateljska ali pa se začne odmikati. Izberi prvo, ji je odgovoril. Njuna romantična povezava je trajala veliko dlje, kot je bilo pred sojenjem znano.
Satya Nadella je pričal, da mu Musk nikoli ni izrazil pomislekov glede Microsoftovih investicij v OpenAI, čeprav je imel njegove kontaktne podatke. Altmanovo kratkotrajno razrešitev leta 2023 je označil za amaterski cirkus in dejal, da od upravnega odbora nikoli ni dobil prepričljive razlage za odpustitev. V internem elektronskem sporočilu iz aprila 2022, mesece pred lansiranjem ChatGPT, je Nadella zapisal, da ne želi, da bi Microsoft postal IBM, OpenAI pa Microsoft. Mislil je na osemdeseta leta, ko je IBM prepustil distribucijo operacijskega sistema Microsoftu in s tem oddal jedro tržne vrednosti. Do junija 2026 bo Microsoft za partnerstvo z OpenAI skupno porabil več kot 100 milijard dolarjev, vključno z investicijami, infrastrukturo in stroški gostovanja, je na sojenju pričal eden od Microsoftovih direktorjev.
Ilya Sutskever, soustanovitelj OpenAI in ključna oseba pri Altmanovi razrešitvi leta 2023, je pričal, da je mesece zbiral dokaze o Altmanovem vzorcu zavajanja. Pozneje je glasoval za Altmanovo vrnitev in dejal, da obžaluje prvotno odločitev. Njegov delež v profitnem delu OpenAI je vreden približno sedem milijard dolarjev.
Muskov odvetnik Steven Molo je zaslišanje Altmana odprl z vprašanjem, ali je popolnoma zaupanja vreden. Altman je okleval, nato popravil odgovor v da. Molo ga je soočil z očitki Daria Amodeija, izvršnega direktorja Anthropica, ki naj bi Altmana obtožil napačnega predstavljanja pogojev investicije. Dario ga je obtožil marsičesa, je odvrnil Altman.
Presoda odpravlja zadnjo večjo pravno oviro pred načrtovano borzno uvrstitvijo OpenAI. Družba je marca 2026 zbrala 122 milijard dolarjev pri vrednotenju nad 850 milijard, je poročal CNBC. Goldman Sachs, JPMorgan in Morgan Stanley po navedbah istega medija razpravljajo o svetovalnih vlogah pri borzni uvrstitvi, ki bi OpenAI lahko ovrednotila na bilijon dolarjev. Cilj je regulatorna vložitev v drugi polovici leta 2026, čeprav je finančna direktorica Sarah Friar po navedbah Proactive Investors zasebno nakazala, da bi bil realnejši rok leto 2027. PitchBook je v majski analizi ocenil, da družba načrtuje za 1,15 bilijona dolarjev dolgoročnih infrastrukturnih obveznosti, s predvidenim letnim denarnim izgorevanjem 57 milijard do leta 2027.
Muskova družba xAI, ki se je februarja združila s SpaceX, pripravlja lastno borzno uvrstitev s ciljno vrednotenjem nad 1,75 bilijona dolarjev, poroča CNBC. SpaceX je aprila zaupno vložil prospekt pri regulatorju in bi lahko razkril javni prospekt še ta teden.
Savitt je med zaključnimi argumenti dejal, da ima Musk morda zlato roko na nekaterih področjih, a ne pri umetni inteligenci. Sodnica je Muskovo pravno ekipo opozorila, da obstoj xAI spodkopava argument o javnem interesu tožbe. Veliko ljudi ne želi zaupati prihodnosti človeštva v Muskove roke, je dodala.
Microsoft je svojo strategijo umetne inteligence zgradil na partnerstvu z OpenAI, presoda pa to partnerstvo zdaj ščiti pred pravno negotovostjo. Po objavi odločitve so si odvetniki OpenAI in Microsofta izmenjevali objeme, poroča TechCrunch.
