Premogovnik Velenje prodaja 300 stanovanj, povprečno 20.000 evrov na enoto

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za odkup stanovanj Premogovnika Velenje. Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo za skoraj 6 milijonov evrov prevzel stanovanja, ki so trenutno zasedena z najemniki, večinoma starejšimi od 50 let, ki so bili ali so še zaposleni v premogovniku.

Premogovnik Velenje ima v lasti več kot 300 stanovanj. V normalnih okoliščinah bi podjetje v likvidaciji ali prestrukturiranju to premoženje prodalo na prostem trgu, najemniki pa bi se morali znajti sami. Tokrat je šlo drugače.

Sklad za pravični prehod bo za projekt namenil 4,99 milijona evrov evropskih sredstev, skupna vrednost projekta znaša 5,97 milijona evrov. Prejemnik ni premogovnik, ampak Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki stanovanja odkupi in jih ohrani v fondu javnih najemnih stanovanj.

Logika je jasna: zaposleni v premogovniku so desetletja živeli v podjetniških stanovanjih po ugodnih najemninah. Ko premogovnik ugasne, bi ta stanovanja izginila iz dostopnega segmenta in pristala na zasebnem trgu ali pa bi bila prodana posameznikom. Najemniki, večinoma starejši od 50 let z nižjimi dohodki, bi se znašli brez stanovanja ali pa prisiljeni k tržnim najemninam, ki so zanje nedosegljive.

Skupna vrednost projekta je 5,97 milijona evrov za odkup stanovanj Premogovnika Velenje, ki jih je več kot 300. Preprosta delitev da povprečno vrednost okrog 19.900 evrov na stanovanje.

Projekt je financiran iz Sklada za pravični prehod v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021 do 2027. Sklad je bil vzpostavljen ravno za regije, ki so odvisne od fosilnih goriv in se soočajo z gospodarskim prestrukturiranjem.

Savinjsko-šaleška regija je med bolj izpostavljenimi. Zapiranje Premogovnika Velenje ne pomeni samo izgubo delovnih mest, ampak tudi izginjanje celotnega ekosistema, ki je bil zgrajen okoli premogovnika, vključno s stanovanji, infrastrukturo in socialnimi storitvami.

Odkup stanovanj je eden redkih primerov, ko sredstva pravičnega prehoda ne gredo v novo industrijo ali preusposabljanje delavcev, ampak v ohranjanje obstoječe socialne infrastrukture. To je manj vznemirljivo od naložb v zelene tehnologije, a za konkretnega najemnika, ki ima 55 let in zaposlitev v zapiranju, bistveno bolj otipljivo.