Slovenija je leta 2024 izvozila 142.000 ton odpadkov, za 12 odstotkov manj kot leta 2023, ko je bilo izvoženih 162.000 ton. Hkrati je uvoz odpadkov v istem letu zrasel za 17 odstotkov na skoraj 127.000 ton. Podatki kažejo na strukturni problem, ker nima Slovenija dovolj lastnih zmogljivosti za predelavo vseh odpadkov, ki jih ustvari, zato jih pošilja v tujino. Od 21. maja 2026 bo za te pošiljke obvezna uporaba novega evropskega digitalnega sistema DIWASS.
Izvoz odpadkov iz Slovenije je pogosto posledica pomanjkanja predelovalnih zmogljivosti ali ekonomske ugodnosti izvoza v države s cenejšo obdelavo. Med glavnimi izvoženimi vrstami so RDF, odpadno gorivo iz odpadkov, odpadna plastika, odpadni papir in kovine. Med uvoženimi prevladujejo odpadne kovine z 85.000 tonami, papir in karton s 15.000 tonami ter barvne kovine z 9.000 tonami.
Plastika gre v Malezijo, RDF v Bosno
Izvoz RDF se je leta 2024 povečal za 25 odstotkov, saj Slovenija nima dovolj objektov za energetsko predelavo tega goriva. Največ RDF konča v Bosni in Hercegovini, kjer se sežiga v cementarnah in termoelektrarnah. RDF je gorivo, pridobljeno iz odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Ker Slovenija nima dovolj tovrstnih objektov z ustreznimi emisijskimi standardi, gorivo prevaža čez mejo.
Pri odpadni plastiki je največji prejemnik Malezija, kamor je Slovenija izvozila več kot 22.000 ton. Ta material se v Aziji pogosto reciklira v nižje kakovostne plastične izdelke. Po vrednosti je Slovenija leta 2024 izvozila za 35,3 milijona dolarjev plastičnih odpadkov, največ v Malezijo, Avstrijo in Hrvaško.
Izvoz odpadnega papirja je v letu 2024 upadel za skoraj 80 odstotkov, kar kaže na zmanjšano povpraševanje po recikliranem papirju v tujini in hkrati na to, da domači reciklažni sektor uspeva predelati večji delež tega materiala sam.
Od novembra 2026 prepoved izvoza plastike zunaj OECD
Za slovensko industrijo ravnanja z odpadki se bliža prelomnica. Po podatkih Evropske komisije bodo izvozi plastičnih odpadkov iz EU v države zunaj OECD od 21. novembra 2026 prepovedani, ker številne tretje države nimajo zmogljivosti in standardov za okoljsko varno ravnanje s takšnimi odpadki.
Za Slovenijo to pomeni, da izvoz plastike v Malezijo, Indonezijo in druge azijske države, ki je leta 2024 znašal več deset milijonov dolarjev, čez manj kot pol leta ne bo več mogoč. Slovenija bo morala ta material predelati doma ali ga usmeriti v države OECD, kjer so stroški predelave praviloma višji. Domačih predelovalnih zmogljivosti za plastiko v zahtevanem obsegu trenutno ni. Investicije v nove zmogljivosti zahtevajo leta, ne mesecev.
Obvezna digitalizacija čezmejnih pošiljk odpadkov
V tem kontekstu prihaja nova obveznost za vse, ki se ukvarjajo s čezmejnim pošiljanjem odpadkov. Z uveljavitvijo 27. člena Uredbe EU o pošiljkah odpadkov 1157/2024 bo od 21. maja 2026 obvezna uporaba sistema DIWASS za vse čezmejne pošiljke, za katere je obvezna predhodna pisna prijava in soglasje.
Inšpektorat za okolje in energijo je skupaj z GZS aprila organiziral posvet za deležnike. Sistem DIWASS omogoča elektronsko upravljanje dokumentacije, sledljivost pošiljk in preglednost nad tokovi odpadkov med državami. Dosedanji papirnati postopki bodo nadomeščeni z digitalnimi, kar bo inšpekcijskim organom bistveno olajšalo nadzor.
Za pošiljke nenevarnih odpadkov z dokumentom iz Priloge VII bo prehodni rok do 31. decembra 2026, ko bo še dovoljeno papirno poslovanje. Nadzorni organi v tem prehodnem obdobju ne bodo izrekali kazni, ker Priloga VII ni bila vložena v sistem DIWASS.
Podjetja, ki redno izvažajo ali uvažajo odpadke, se morajo registrirati v sistem in začeti testno poslovanje pred 21. majem. Inšpektorat bo odgovore na vprašanja z aprilskega posveta objavil na svoji spletni strani gov.si.
