V slovenskih razvijalskih krogih je v zadnjih mesecih vse pogosteje slišati isto zgodbo. Projektov je manj, ljudi, ki jih podjetja iščejo, pa več. Razvijalci, ki še pred letom dni niso vedeli, kam z vsemi ponudbami, danes opisujejo trg, ki se je opazno ohladil, in delo, ki se je v temelju spremenilo. Za marsikaterega med njimi umetna inteligenca ni več le orodje, ki ga uporabljajo, ampak tudi merilo, po katerem jih ocenjujejo.
Panoga je v dobrem letu prehodila nenavaden lok. Sprva je veljalo, da je treba umetno inteligenco uporabljati za vsako ceno, saj naj bi večkratno povečala produktivnost. Danes v podjetjih vse pogosteje spremljajo njeno porabo. Izkazalo se je namreč, da orodja niso poceni, hkrati pa pogosto ustvarijo kodo, ki jo je treba še precej dodelati, preden je uporabna.
Rezultat zato ni vedno manj dela, ampak predvsem drugačno delo. Namesto pisanja kode razvijalci vse več časa porabijo za pregledovanje in popravljanje tega, kar ustvari stroj.
Podatki statističnega urada kažejo, da se umetna inteligenca v slovenskih podjetjih širi precej hitreje kot še pred letom dni. Tehnologije UI je letos uporabljalo 38 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi, lani pa 22 odstotkov. Za 61-odstotno povečanje je šlo tudi pri uporabi plačljivih srednjih ali naprednejših storitev računalništva v oblaku, ki jih zdaj uporablja 51 odstotkov podjetij. Podatkovno analitiko je izvajalo 37 odstotkov podjetij, lani 31 odstotkov.
Številke kažejo, da ne gre več le za eksperimentiranje posameznih tehnoloških podjetij. UI se vse bolj seli v vsakodnevno poslovanje, predvsem v administracijo in upravljanje podjetij, zaščito informacijske tehnologije ter trženje in prodajo. Med podjetji, ki uporabljajo UI, jih 43 odstotkov tehnologijo uporablja za poslovno administracijo in upravljanje, 39 odstotkov za varnost IKT, 28 odstotkov za trženje in prodajo. Hkrati ima dokument z navodili ali smernicami za uporabo UI le 9 odstotkov podjetij, kar kaže, da uvajanje tehnologije precej prehiteva formalno urejanje njene uporabe.
Kdo je na trgu dela varen in kdo ne
Izkušen razvijalec z dobrimi orodji lahko nadomesti več ljudi hkrati. To pomeni, da enostavnih nalog, na katerih so se nekoč učili začetniki, preprosto zmanjkuje. Juniorji in srednje izkušeni razvijalci so tako pod največjim pritiskom. Pot v poklic je ožja kot kdaj prej, hkrati pa se podjetjem vlaganje v njihovo počasnejše učenje vse manj splača. Na drugi strani so najbolj izkušeni, ki so se uveljavili še pred prihodom te tehnologije in jo zdaj znajo učinkovito uporabljati. Ti so med najbolj iskanimi in najbolje plačanimi.
Spreminja se tudi oblika podjetij. Nekateri opažajo ploščenje srednjega menedžmenta, saj je ob hitrih orodjih pomembneje od vmesnega nadzora, da se informacije hitro prenesejo do tistih, ki delo dejansko opravljajo. Dobri razvijalci postajajo tisti, ki znajo naloge opredeliti tako, da jih sistemi lahko izvedejo, in ki znajo hkrati voditi več vzporednih tokov dela. To od ljudi zahteva drugačne veščine od klasičnega programiranja, ki je bilo doslej jedro poklica.
Več avtomatizacije in več napak
Zanimivo je, da ohlajanje ne pomeni nujno manj dela za vse. Pri ekipah, ki skrbijo za delujočo infrastrukturo, varnostne popravke in zanesljivost sistemov, obseg dela celo narašča. Pogosto je namreč treba reševati tudi napake, ki nastanejo, ko manj izkušeni razvijalci preveč zaupajo avtomatiziranim orodjem.
Hkrati se v nekaterih podjetjih vrača logika zniževanja stroškov, ki smo jo poznali že v času selitve dela v tujino, le da je zdaj v ospredju umetna inteligenca namesto cenejše delovne sile drugod.
Če se bo trg še naprej ohlajal in če bo teža dokončno prešla z začetnikov na peščico zelo izkušenih, se odpira vprašanje, od kod bo čez deset let prišla naslednja generacija strokovnjakov. Danes je namreč za učenje na enostavnih nalogah vse manj prostora. Umetna inteligenca panogi nedvomno prinaša nove priložnosti in projekte, ki prej niso bili mogoči, a hkrati terja odgovor na vprašanje, kako ob vse večji avtomatizaciji ohraniti ljudi, ki bodo sistemom sploh znali postavljati prava vprašanja.
