Voditelji držav članic EU so na vrhu v Bruslju razpravljali o dolgoročnem proračunu za obdobje 2028-2034, a dogovora niso sprejeli. Pogajanja se bodo nadaljevala pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antónia Coste, cilj pa ostaja dogovor do konca leta.
Izhodišče je nov pogajalski okvir irskega predsedstva, ki predlog Evropske komisije znižuje za 160 milijard evrov, na približno 1.825 milijard.
Irski okvir ohranja sredstva za kmetijstvo in kohezijo, reže pa pri konkurenčnosti, obrambi, infrastrukturi in zunanjem delovanju. Prav to je glavna linija spora. Varčne članice pod vodstvom Nemčije menijo, da je proračun še vedno preobsežen, in zavračajo predlagano osemodstotno znižanje, medtem ko skupina 17 prijateljic kohezije, med njimi Slovenija, vztraja pri ohranitvi sredstev za kohezijo in kmetijstvo ter opozarja na pravičnejša nova lastna sredstva.
Za Slovenijo gre za pomemben denar. Po neuradnih podatkih bi država v obdobju 2028-2034 za kohezijo, kmetijstvo in nekatere druge politike prejela okoli 5,4 milijarde evrov, kar je nekaj sto milijonov več kot po julijskem predlogu komisije.
Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Tamara Weingerl Požar je napovedala, da si bo Slovenija prizadevala ohraniti dodatna kohezijska sredstva iz prejšnjega osnutka, obenem pa je obžalovala rez pri stebru konkurenčnosti, raziskav in povezljivosti. Opozorila je tudi, da so predlagana nova lastna sredstva regresivna in bolj obremenjujejo manjše članice.
Možnosti za hiter dogovor so negotove. Premier Janez Janša je verjetnost dogovora do konca leta ocenil na največ 35 odstotkov in ponovil, da bo Slovenija branila kmetijska in kohezijska sredstva.
Evropski komisar za proračun Piotr Serafin je posvaril, da rezi ogrožajo sposobnost Unije za skupno ukrepanje, irsko predsedstvo pa poudarja, da okvir ni dokončen predlog, temveč podlaga za nadaljnja pogajanja.
