Ko je konec devetdesetih let Slovenija še iskala ravnotežje med starimi družbenimi modeli in prihajajočo tržno ekonomijo, je nastal tudi Prvi pokojninski sklad (PPS). Bil je odgovor na težavo, ki se je tiho prikradla med ljudi: kaj narediti z milijoni certifikatov in delnic pooblaščenih investicijskih družb, ki so ostale v rokah državljanov, a večina z njimi ni imela niti pravega znanja niti prave priložnosti.
Danes, več kot dvajset let kasneje, se zgodba PPS nadaljuje v precej drugačnem svetu. Vlada je potrdila novelo zakona, ki prinaša pomembne spremembe in predvsem več svobode pri upravljanju lastnih sredstev. Zato je morda prav, da si ponovno pogledamo, kaj PPS sploh je, koga zadeva in zakaj so spremembe, ki prihajajo, tako pomembne.
Sklad, ki je nastal iz negotovosti, danes pa živi svoje mirno življenje
Čeprav danes le redki dejansko razumejo njegovo ozadje, je PPS leta 1999 nastal kot varen pristan za vse tiste, ki so po razočaranjih s Pooblaščenimi investicijskimi družbami (PID-i), zgrešenimi naložbenimi zgodbami in praznimi obljubami ostali v nekakšnem ekonomsko-pravnem vakuumu. Država jim je ponudila možnost. Lahko ste obdržali delnice PID-ov ali pa ste jih zamenjali za pokojninske bone. Ti boni so se nato samodejno spremenili v zavarovalno polico PPS in tako je sklad začel živeti.
Od leta 2003 je PPS zaprt vzajemni pokojninski sklad, kar pomeni, da vanj ni možno vplačevati svežega denarja. Sklad se je torej “zamrznil” v času in odtlej živi s strukturo članov, ki postopoma vstopajo v starost, medtem ko se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje. Leta 2024 je bilo članov še 12.061, upravljavci pa so razpolagali z dobrih 10 milijonov evrov sredstev.
Sklad je razdeljen na dva dela:
- Varčevalni del, ki je namenjen vsem članom, mlajšim od 60 let, ki še čakajo na izpolnitev pogojev za rento
- Kritni sklad, ki od leta 2004 služi izključno za izplačevanje rent
Bistvo PPS je torej v stabilnosti. Ni spektakularnih donosov, ni tveganih naložb, ni pretresov. Le zvesto sledi svojemu namenu – zagotavljati določeno vrsto varnosti tistim, ki so se vanj vključili v času, ko drugih dobrih možnosti ni bilo. In prav v ta mirni tok zdaj stopa novela zakona.
Več svobode, manj omejitev
Dolga leta je polica PPS živela po strogih pravilih. Ni je bilo mogoče prodati, prenesti na druge, zastaviti ali “dvigniti” pred dopolnjenimi 60 leti. Za marsikoga je bil PPS zaklenjen del premoženja, ki je čakal svoj trenutek, a ga lastnik ni mogel uporabiti, četudi bi to potreboval.
Zato je odziv na spremembo povsem razumljiv. Mnogi so novelo sprejeli kot dobrodošlo popravilo sistema, ki je postal nekoliko tog.
Po novem bo mogoče:
- predčasno zahtevati izplačilo odkupne vrednosti police, še pred 60. letom
- zahtevati enkratno izplačilo odkupne vrednosti rente, tudi za tiste, ki presegajo premoženjske limite
Dosedanja ureditev je bila namreč precej restriktivna. Enkratno izplačilo rente so lahko zahtevali le tisti, ki so imeli premoženje pod določenim pragom. Zdaj ta pogoj odpade. Vsa vrata se za vse odprejo enako.
Gre za pomembno sporočilo, da so sredstva v PPS vaša, in novela omogoča, da z njimi razpolagate bolj avtonomno, bolj življenjsko, brez nepotrebnih omejitev, ki izvirajo iz logike preteklosti.
PPS je zgodovinski relikt, a ga novela vrača med žive
Čeprav PPS danes ni več jedro pokojninskega sistema, ima posebno mesto v finančni zgodovini države. Simbolizira zakonodajno improvizacijo tranzicijskih let, ko je država poskušala rešiti razpršenost kapitala med prebivalstvo. A s tem, ko je postal zaprt sklad, je dobil pridih muzejske arhitekture – pomemben, a ne več sodoben.
Zdaj novela ponovno odpre prostor razmisleku. Ljudje lahko izkoristijo sredstva v trenutkih, ko jih res potrebujejo. Nekdo bo morda želel denar prenesti v bolj donosne naložbe, drugi bo denar potreboval zaradi zdravstvene težave, tretji zaradi nakupa doma, četrti pa preprosto zato, ker želi imeti več nadzora nad lastnim premoženjem.
Preberite več:
Gre za preprosto, a zelo človeško spremembo, ki vključuje več zaupanja v ljudi, manj paternalizma države.Če pogledamo brez birokratskega jezika, pomeni, da bodo člani PPS lahko sami odločali, kdaj dvignejo sredstva, saj jih ne bo omejevala starost. Prejemniki rente lahko zahtevajo enkratno izplačilo, kar je pomembno, če želijo svoje finance prestrukturirati. Povečuje se tudi preglednost delovanja sklada, saj dobijo člani svobodo, ki so jo mnogi pričakovali že dolgo. In kar je najpomembnejše, da PPS končno ni več nedostopen sef, temveč aktiven del osebnih financ svojih članov.
