PSG z 837 milijoni evrov drugič zapored osvojil Ligo prvakov, vsa slovenska liga ustvari 55 milijonov

Pariški Saint-Germain je konec maja drugič zapored osvojil Ligo prvakov in z 837 milijoni evrov prihodkov, kolikor mu jih po zadnji Deloittovi lestvici prinaša ena sezona, ostaja eden najbogatejših klubov na svetu. Vseh devet klubov slovenske prve lige je lani po podatkih Nogometne zveze Slovenije skupaj ustvarilo 55,6 milijona evrov prihodkov. En sam pariški klub v eni sezoni zasluži približno petnajstkrat več kot celotno slovensko prvenstvo.

Ob letošnjem finalu je o komercializaciji nogometa pisal ekonomist Branko Milanović, nekdanji vodilni ekonomist v raziskovalnem oddelku Svetovne banke in eden najvidnejših preučevalcev globalne neenakosti. Po njegovem se je vrhunski nogomet komercialnim interesom podredil tako odkrito, da je izgubil tisto, po čemer se je nekoč ločil od drugih športov, namreč vez z lokalnim okoljem in z družbenim razredom.

Sodobni vrhunski nogomet je po Milanovićevih besedah bliže zabavni industriji v hollywoodskem pomenu besede kot športu. Letošnji finale opisuje kot dolgočasno, zgolj fizično in taktično predstavo, v kateri so igralci s svojo izjemno pripravljenostjo delovali bolj kot liki iz računalniške igre kot pa nogometaši nekdanjih generacij. Pogrešal je posameznika z lastno idejo, nepričakovano potezo in igro, ki je ni mogoče napovedati.

PSG je do leta 2011, ko ga je prevzel sklad katarske države Qatar Sports Investments, hčerinska družba državnega premoženjskega sklada Qatar Investment Authority, veljal za povprečnega francoskega prvoligaša. Od takrat so njegovi prihodki zrasli s približno 100 milijonov na več kot 800 milijonov evrov, klub pa je v zadnjih dveh sezonah osvojil svoj prvi in drugi naslov evropskega prvaka. Milanović opozarja, da navijaška baza pri takšnih klubih ni ustvarila moštva, ampak je sledila uspehu, ki ga je prinesel kapital. Takega moštva po njegovem nihče ni vzgojil. Bilo je presajeno kot drevo, ki ga izkopljejo iz gozda in posadijo na pločnik.

Milanović opozarja tudi na vse manjšo pestrost. Po njegovem izračunu se je število različnih klubov, ki se v vsakem petletnem obdobju uvrstijo v četrtfinale Lige prvakov, znižalo s približno 25 v desetletjih do začetka tega stoletja na okoli 20, v tekočem ciklu pa naj bi padlo proti 15. Vse ožji krog klubov si deli najpomembnejša tekmovanja. To potrjuje tudi Deloittova lestvica prihodkov, na vrhu katere se leto za letom vrstijo Real Madrid, angleški velikani, Bayern in Pariz.

Zagovorniki sedanjega modela mu oporekajo, da je prav komercializacija dvignila raven igre, razširila njeno dostopnost po svetu in v klube prinesla denar za vlaganja v mlade igralce in infrastrukturo. Tudi sami priznavajo, da se denar zbira pri peščici klubov, medtem ko se večina drugih bori za preživetje.

Po podatkih Nogometne zveze Slovenije so klubi prve lige v letu 2025 ustvarili 55,6 milijona evrov prihodkov, porabili pa 65,7 milijona evrov. Celotno tekmovanje je poslovalo z okoli desetimi milijoni evrov izgube. Povprečni proračun prvoligaša je znašal 6,2 milijona evrov, solidarnostna sredstva in nagrade Uefe pa so pomenile kar 35 odstotkov vsega financiranja. Brez prodaje igralcev, ki je lani klubom prinesla 16,6 milijona evrov, bi bila izguba še večja.

Tudi v Sloveniji sta največja kluba danes v tujih rokah. Ljubljansko Olimpijo je leta 2021 od Milana Mandarića za pet milijonov evrov kupil nemški nepremičninski podjetnik Adam Delius z območja Münchna, njegova družba pa drži 74-odstotni delež gospodarske družbe FC Olimpija. V Mariboru je konec leta 2024 turški medijski podjetnik Acun Ilıcalı prek družbe Acun Medya prevzel prav tako 74-odstotni delež družbe, ki upravlja klub. Ilıcalı, sicer podpredsednik Fenerbahčeja in lastnik angleškega Hull Cityja, je Maribor po lastnih besedah izbral po dvomesečnem iskanju najprimernejše naložbe v slovenskem nogometu.

Pariz je prvi klub po madridskem Realu izpred slabega desetletja, ki mu je uspelo ubraniti naslov evropskega prvaka. Na Deloittovi lestvici klubskih prihodkov je kljub vsem lovorikam v zadnjem letu zdrsnil s tretjega na četrto mesto.