Rafinerijska razlika v litru dizla presega trošarino, 43 centov proti 33

Razlika med ceno soda nafte in ceno soda predelanega dizla je v Evropi sredi avgusta znašala okoli 80 dolarjev, je 19. avgusta ocenila banka Barclays v analizi, ki jo je povzel finančni portal Investing.com. Preračunano na liter in po ponedeljkovem tečaju 1,1682 dolarja za evro je to približno 43 centov. Izračun predpostavlja 158,99 litra v sodu. Trošarina za dizelsko gorivo v Sloveniji znaša 33 centov na liter in je na najnižji ravni, ki jo dopušča evropska zakonodaja. Razlika pri predelavi presega trošarino za približno deset centov.

Banka je donosnost evropskih rafinerij postavila na petkratnik do šestkratnik običajne ravni, ceno dizla na izhodu iz rafinerije pa na blizu 170 dolarjev za sod. Kot vzrok navaja hormuško krizo in napade na ruski rafinerijski sistem. Banka olajšanja pred jesenjo ne pričakuje.

Podpredsednik analitične hiše S&P Global Daniel Yergin je 31. julija za televizijo CNBC ocenil, da je po svetu ustavljenih okoli šest milijonov sodov dnevnih rafinerijskih zmogljivosti. Naftni analitik Andy Lipow je 19. avgusta za CNBC ocenil, da je ruski izvozni embargo z globalnega trga umaknil okoli 800.000 sodov dizla na dan. Savdska rafinerija Jazan z zmogljivostjo 200.000 sodov na dan stoji od 27. julija, rok za ponovni zagon pa je industrijski opazovalec IIR Energy sredi avgusta prestavil na 30. avgust.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je 12. junija spremenilo metodologijo in v izračun cene dizla vključilo tri odstotke hidrogeniranega rastlinskega olja HVO, prva cena po novi formuli pa velja od 16. junija. Od takrat do 18. avgusta se je dizel podražil za 13,9 centa oziroma 8,1 odstotka, bencin pa pocenil za en cent, kaže arhiv reguliranih cen ministrstva. Sod nafte je za obe gorivi isti, razlika pa nastane pri predelavi.

Cena 1,857 evra za liter dizla zunaj avtocest velja do vključno ponedeljka, 24. avgusta. Ceno, ki bo veljala od torka, 25. avgusta, bo ministrstvo objavilo v ponedeljek. Izračun temelji na sedemdnevnih povprečjih cen naftnih derivatov po objavah Platt’s European Marketscan in na gibanju tečaja dolarja proti evru. Sedemdnevno obdobje se je izteklo pred objavo. Sod severnomorske nafte brent se je v ponedeljek zjutraj pocenil na 92,99 dolarja, 1,48 odstotka nižje kot ob petkovem zaključku trgovanja, v izračun za torek pa ta padec ne vstopa. Pretekli teden je brent pridobil več kot pet odstotkov in petek končal pri 94,39 dolarja.

Ameriški finančni minister Scott Bessent bo v ponedeljek ob 20. uri po srednjeevropskem času predstavil nov paket sankcij proti Iranu. Paket je v nedeljo v avtorskem prispevku za Financial Times opisal kot „ekonomski D-dan” in kot največjo finančno ofenzivo, kdaj koli zbrano proti nasprotniku. V četrtek je za CNBC napovedal „najostrejše sankcije v zgodovini” in dejal, da bo Washington „zrušil ta režim”. Jedro paketa so sekundarne sankcije, ukrepi, ki zadenejo tretje države, banke in podjetja s poslovnimi vezmi z Iranom. Največji naslovnik je Kitajska, ki je v letu 2025 kupovala več kot 80 odstotkov po morju prepeljane iranske nafte, kažejo podatki analitične hiše Kpler, ki jih navaja agencija Reuters. Kitajsko zunanje ministrstvo je na redni novinarski konferenci 21. avgusta odgovorilo, da sankcije in pritisk nista rešitev.

Najvišja dovoljena marža trgovcev znaša 0,1150 evra na liter za bencin, dizel in ekstra lahko kurilno olje. Vlada je konec julija za dva meseca zamrznila prispevek za energetsko učinkovitost in okoljsko dajatev za izpuste ogljikovega dioksida, 3. avgusta pa je Evropsko komisijo zaprosila za izredno znižanje trošarin pod evropski minimum.

Bessent trdi, da se trg moti. „Mislim, da naftni trgi napačno razumejo, kaj pomeni ta ekonomski pritisk,” je dejal za CNBC in dodal, da ima ameriška stran „asimetrične informacije”. Ameriška blokada iranskih pristanišč velja od 13. julija, novih sodov pa sankcije trgu ne odvzamejo. Ameriška vojska je sporočila, da je od začetka maja pomagala prepeljati več kot 660 milijonov sodov nafte skozi Hormuško ožino. Razlika med sodom nafte in sodom dizla ne pomeni čistega dobička rafinerij, ker ne vključuje stroškov predelave, energije in obratovanja.

Dizel je bil 16. junija za 12,6 centa dražji od bencina. Osemnajstega avgusta je bil dražji za 27,5 centa.