Cene stanovanj v Sloveniji so v prvi polovici leta znova dosegle rekordne vrednosti. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so se glede na prejšnje polletje zvišale za osem odstotkov, cene hiš pa za štiri odstotke, srednja cena rabljenega stanovanja pa je na ravni države prvič presegla 3.500 evrov za kvadratni meter.
V Ljubljani, kjer so cene najvišje, je prvič presegla 5.600 evrov, kažejo podatki Geodetske uprave (GURS) v poročilu o nepremičninskem trgu za prvo polletje letošnjega leta.
Trg je ob tem znova oživel. Skupna vrednost prometa z nepremičninami je dosegla okoli 1,8 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju, število sklenjenih poslov pa se je povečalo za šest odstotkov in preseglo 15.000.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je zvišalo za tri odstotke, potem ko je v drugi polovici lanskega leta upadlo za osem odstotkov.
| NEPREMIČNINSKI TRG V ŠTEVILKAH, 1. POLLETJE 2026 | |
|---|---|
| Kazalnik | Vrednost |
| Srednja cena rabljenega stanovanja (država) | nad 3.500 €/m² |
| Srednja cena rabljenega stanovanja (Ljubljana) | nad 5.600 €/m² |
| Rast cen stanovanj (polletno) | +8 % |
| Rast cen hiš (polletno) | +4 % |
| Vrednost prometa | pribl. 1,8 mrd € (+13 %) |
| Število poslov | nad 15.000 (+6 %) |
Vir: GURS
Rast cen je bila neenakomerna po državi. Najbolj so se stanovanja podražila v Ljubljani, za 11 odstotkov, sledita Celje z devetimi in Kranj z osmimi odstotki, kar je enako državnemu povprečju. V Mariboru so cene zrasle za šest odstotkov, na Obali in v severni okolici Ljubljane za pet, najmanj pa v južni okolici Ljubljane, za štiri odstotke.
| RAST CEN STANOVANJ V PRVEM POLLETJU 2026 | |
|---|---|
| Območje | Rast cen |
| Ljubljana | +11 % |
| Celje | +9 % |
| Kranj | +8 % |
| Slovenija (povprečje) | +8 % |
| Maribor | +6 % |
| Obala | +5 % |
| Severna okolica Ljubljane | +5 % |
| Južna okolica Ljubljane | +4 % |
Vir: GURS
Obrata cen po oceni GURS še ni pričakovati, saj jih podpirajo visoki stroški gradnje, še vedno omejena ponudba novih stanovanj, visoka zaposlenost, rast plač in obsežno najemanje stanovanjskih kreditov.
Se pa zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite obeta ponovno upadanje števila transakcij, saj so prav krediti poglavitni dejavnik plačilno sposobnega povpraševanja.
