Danes so tri od največjih evropskih bank objavile rezultate za prvo četrtletje. Deutsche Bank je ustvarila rekordni čisti dobiček, Santander je zabeležil osmi zaporedni rekordni kvartal, UBS pa je z 80-odstotno rastjo dobička presegel vsa pričakovanja analitikov.
Skupni imenovalec vseh treh je vojna v Iranu, tržna volatilnost in visoke obrestne mere, ki so postale poslovni motor, ne pa ovira.
Deutsche Bank: drugi najboljši prvi kvartal v zgodovini
Nemška banka je v prvem četrtletju 2026 ustvarila 1,9 milijarde evrov čistega dobička, kar je 8 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dobiček pred davki je zrasel za 7 odstotkov na malo nad 3 milijarde evrov. To je drugi najboljši prvi kvartal v zgodovini Deutsche Bank, boljši je bil le leta 2007, tik pred finančno krizo.
Prihodki so zrasli za 2 odstotka na 8,7 milijarde evrov, stroški so se znižali za 2 odstotka na 5,1 milijarde evrov. Upravljanje premoženja je zabeležilo skoraj 9-odstotno rast sredstev pod upravljanjem, ki so dosegla 1,8 bilijona evrov. Kapitalska ustreznost ostaja trdna, z razmerjem CET1 pri 13,8 odstotka.
Banka je v teku odkup lastnih delnic v vrednosti 1 milijarde evrov, od katerih je dokončala 60 odstotkov. Izvršni direktor Christian Sewing je rezultate označil za odličen začetek naslednje faze strategije banke.
Santander: osmi zaporedni rekordni kvartal
Španska banka je v prvem četrtletju ustvarila temeljni dobiček 3,56 milijarde evrov, kar je 12-odstotna rast glede na lani in že osmi zaporedni rekordni kvartal. Skupni pripisani dobiček je znašal 5,5 milijarde evrov, a ta številka vključuje enkratni kapitalski dobiček 1,9 milijarde evrov od prodaje poljske enote Santander Bank Polska skupini Erste v januarju.
Prihodki so zrasli za 4 odstotke na 15,1 milijarde evrov, stroški so padli za 3 odstotke. Razmerje stroškov in prihodkov se je izboljšalo na 42,8 odstotka, kar je med najboljšimi v evropskem bančnem sektorju. Kapitalsko razmerje CET1 je zraslo na 14,4 odstotka.
Santander je potrdil napovedi za obdobje od 2026 do 2028, ki predvidevajo rast prihodkov v srednjih enomestnih odstotkih in nižje stroške. Banka načrtuje odkup lastnih delnic v vrednosti do 5 milijard evrov, skupno izplačilo delničarjem za rezultate leta 2025 pa bo doseglo okoli 7,1 milijarde evrov.
UBS: vojna kot poslovni motor
Švicarska banka je v prvem četrtletju ustvarila čisti dobiček 3 milijarde dolarjev, kar je 80-odstotna rast glede na lani. Analitiki so napovedovali 2,3 milijarde dolarjev. Razlog za tako visoko rast je tržna volatilnost, ki jo je povzročila vojna v Iranu, ki je privedla do rekordne aktivnosti v oddelku za trgovanje. Prihodki investicijskega bančništva so zrasli za 27 odstotkov, transakcijska aktivnost v upravljanju premoženja pa za 17 odstotkov.
UBS je od prevzema Credit Suisse leta 2023 že prihranila 11,5 milijarde švicarskih frankov pri stroških, kar predstavlja 85 odstotkov cilja skupnih prihrankov 13,5 milijarde do konca leta 2026. Banka bo do konca leta pospešila odkup lastnih delnic.
Finančni sektor in gospodarstvo gresta v nasprotnih smereh
Deutsche Bank, Santander in UBS so v prvem četrtletju 2026 skupaj ustvarile več kot 10 milijard evrov dobička. Vse tri so presegle napovedi analitikov. In vse tri del uspeha dolgujejo nestabilnosti.
Visoke obrestne mere, ki pritiskajo na gospodinjstva in podjetja, bankam prinašajo višje prihodke od obresti. Tržna volatilnost, ki povzroča negotovost za investitorje, bankam prinaša rekordne prihodke od trgovanja. Geopolitična nestabilnost, ki zvišuje stroške energije in hrane po vsem svetu, ustvarja povpraševanje po zaščitnih finančnih instrumentih, ki jih prav tako prodajajo banke.
