Samsungovih 58 milijard dolarjev dobička potopilo čipe za 800 milijard, Brent pri 76 dolarjih

Samsung Electronics je v torek napovedal 58 milijard dolarjev četrtletnega poslovnega dobička, 19-kratnik lanske vrednosti in več, kot je družba zaslužila v prejšnjih treh letih skupaj, trgi pa so novico kaznovali z razprodajo, ki je polprevodniškim delnicam po svetu po izračunu agencije Reuters izbrisala okoli 800 milijard dolarjev vrednosti. Rezultat, ki bi še pred letom sprožil val nakupov, se je spremenil v dokaz, da so vrednotenja sektorja dosegla raven, na kateri tudi popolne številke ne zadoščajo več. Isti dan je razpoko dobila še druga opora letošnjega optimizma: po napadih na tri tankerje v Hormuški ožini in novih ameriških udarih po Iranu se je Brent do sredinega jutra podražil proti 76 dolarjem za sod.

Razprodaja je bila kirurško natančna. Filadelfijski polprevodniški indeks je strmoglavil za 5,7 odstotka na najnižjo raven v štirih tednih, Nasdaq Composite je izgubil 1,16 odstotka, širši trg pa bistveno manj: S&P 500 se je znižal za 0,45 odstotka, Dow Jones je dan po rekordnem ponedeljkovem zaključku oddal 0,25 odstotka. Po podatkih portala Trading Economics so najgloblje padli proizvajalci opreme in pomnilnikov, KLA za 7,22 odstotka, Lam Research za 6,87 odstotka, Applied Materials za 6,46 odstotka, Advanced Micro Devices za 6,43 odstotka in Micron Technology za 4,66 odstotka, Nvidia pa je po vmesnem zdrsu dan končala 0,71 odstotka višje.

Deutsche Bank je po poročanju portala 24/7 Wall St opozorila, da je Samsungov dobiček analitične ocene presegel le za šest odstotkov, delnica pa se je letos pred objavo podražila za približno 150 odstotkov. Razkorak med tema podatkoma pojasnjuje, zakaj je rekord obveljal za razočaranje: rast je bila v ceni delnice vračunana vnaprej. Družba je objavila zgolj preliminarne številke brez podatkov o polprevodniški diviziji in brez napovedi za prihodnja četrtletja. Razpoloženje je dodatno ohladila agencija Reuters s poročilom, da kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek razvija lasten čip za umetno inteligenco, s katerim bi zmanjšalo odvisnost od Nvidie in Huaweija. Analitiki borznega posrednika XTB so med razlogi navedli še informacije o Metinem razmisleku o prodaji presežnih računalniških zmogljivosti, po njihovi oceni so prav te novice vlagatelje spodbudile k ponovni presoji dolgoročnega povpraševanja po najzmogljivejših čipih.

Evropske borze so udarec občutile še pred odprtjem Wall Streeta. Euro STOXX 50 je izgubil 1,1 odstotka in zaključil pri 6.329 točkah, širši STOXX Europe 600 pa 0,5 odstotka pri 647 točkah, k padcu so poleg čipov prispevali tudi višji donosi državnih obveznic. ASML je v Amsterdamu strmoglavil za 7,28 odstotka, Infineon v Frankfurtu za 8,3 odstotka, francoski Soitec za več kot deset odstotkov. Prodajni val je zajel tudi družbe, izpostavljene napajanju podatkovnih centrov: Siemens in Schneider Electric sta izgubila okrog štiri odstotke, Siemens Energy devet odstotkov. V drugo smer so krenile luksuzne znamke: L’Oréal se je podražil za 2,74 odstotka, LVMH in Hermès pa za približno odstotek.

Na naftnem trgu se je vzporedno vrnila geopolitična premija. V Hormuški ožini so bili v torek po poročanju ameriškega tiska napadeni trije tankerji, na ladji Al Rekayyat je projektil povzročil požar brez žrtev, drugo plovilo je zadel projektil, tretje pa dron. Ameriško osrednje poveljstvo Centcom je v odgovor izvedlo nove zračne udare po ciljih v Iranu in v sporočilu zapisalo, da želi napadalcem na trgovske ladje s civilnimi posadkami naložiti visoko ceno. Washington je isti dan potegnil še finančno potezo: urad OFAC pri ameriškem finančnem ministrstvu je preklical junijsko licenco, ki je Iranu dovoljevala zakonit izvoz nafte, podjetja pa imajo za dokončanje že sklenjenih poslov čas do 17. julija. Iranski namestnik zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je ukrep označil za kršitev junija podpisanega islamabadskega memoranduma in napovedal odločne odzive. Brent je v torek pridobil več kot dva odstotka, v sredo zjutraj je po podatkih portala Trading Economics kotiral pri 76 dolarjih in je od začetka tedna dražji za več kot šest odstotkov, ameriška sorta WTI se je povzpela nad 72 dolarjev, zlato pa je pridobilo 0,41 odstotka in doseglo 4.122 dolarjev za unčo.

Skok je zadel trg, ki se je ravno prepričal, da je vojne premije konec. Agencija Reuters je v mesečni anketi med 31 ekonomisti in analitiki konec junija izmerila prvo znižanje naftnih napovedi po začetku vojne: povprečna pričakovana cena Brenta za leto 2026 je padla na 84,50 dolarja za sod z 90,44 dolarja mesec prej. Goldman Sachs je napoved za zadnje četrtletje znižal z 90 na 80 dolarjev, Morgan Stanley računa s 75 dolarji, Citigroup s 70, JPMorgan pa v temeljnem scenariju zaradi presežka ponudbe vidi povprečje okrog 60 dolarjev. Večji del geopolitične premije za tveganje se je po oceni analitika banke UniCredit Tobiasa Kellerja, ki jo je podal v Reutersovi anketi, že iztekel.

Za temi napovedmi stoji računica presežka. Kim Fustier, vodja evropskih naftnih raziskav pri HSBC, je v isti anketi izračunala, da je trg letos v primanjkljaju približno dveh milijonov sodčkov dnevno, ob obnovljeni zalivski proizvodnji pa bi se že v zadnjem četrtletju prevesil v manjši presežek. Mednarodna agencija za energijo za leto 2027 napoveduje rast svetovne ponudbe za osem milijonov sodčkov dnevno ob zgolj dveh milijonih dodatnega povpraševanja, skupina OPEC+ pa je od aprila proizvodne kvote zvišala za približno 600.000 sodčkov dnevno.

Vse te številke slonijo na eni sami predpostavki: da plovba skozi Hormuško ožino, po kateri potuje približno petina svetovne nafte, ostane normalna. Torkovi dogodki so pokazali, kako hitro se ta predpostavka zamaje. Napadi odvračajo ladjarje in zavarovalnice od uporabe poti, ameriški preklic licence pa z zakonitega trga umika iranske sodčke. JPMorgan je že spomladi po poročanju agencije Reuters opozoril, da bi enomesečna blokada ožine ceno Brenta potisnila proti 150 dolarjem. Razpon med temeljnim scenarijem pri 60 dolarjih in kriznim pri 150 pove, da trenutna cena meri predvsem verjetnost, da začasni mir zdrži.

Del analitikov v torkovem padcu čipov ne vidi preloma. Portal 24/7 Wall St razprodajo opisuje kot preverjanje vrednotenj, ne kot zlom poslovanja, ponudba visokozmogljivih pomnilnikov pa naj bi po analitičnih ocenah ostala omejena vse do leta 2027, takšna omejitev pa podpira cene in dobičke proizvajalcev. Podobno razmerje velja pri nafti: Brent pri 76 dolarjih ostaja približno tretjino pod aprilskim vrhom, ko je terminska cena presegla 112 dolarjev, fizični sodi pa so se prodajali tudi po 140 dolarjev.

Samsung bo celotne četrtletne rezultate s podatki po divizijah objavil 30. julija. Podjetja imajo po odločbi urada OFAC za dokončanje poslov z iransko nafto čas do 17. julija.