Združeni arabski emirati so v torek izstopili iz OPEC in s seboj odnesli drugo največjo rezervno kapaciteto v skupini, takoj za Savdsko Arabijo. Za savdskega ministra za energetiko, princa Abdulaziza bin Salmana, ki zadnja leta vodi naftno politiko kartela z vse bolj avtoritarnim pristopom, je to doslej največji izziv, poroča Reuters.
Princ Abdulaziz, polbrat prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, je leta 2020 sprožil in dobil cenovno vojno z Rusijo, ko je Moskva zavrnila zmanjšanje proizvodnje. Pozneje je večkrat zavrnil zahteve takratnega ameriškega predsednika Joeja Bidna po povečanju črpanja nafte. Leta 2022 mu je OPEC podelil pooblastila brez primere, da lahko kadarkoli skliče zasedanje.
Prav ta stil odločanja pa je Emirate potisnil čez rob. Po navedbah dveh delegatov širše skupine OPEC+ savdski uradniki manjše članice o končnem dogovoru obvestijo dan pred zasedanjem, prostora za razpravo pa skoraj ni. Na enem od nedavnih zasedanj so klici ministrom trajali skupaj manj kot pol ure, je za Reuters povedal eden od delegatov. Abu Dabi je že leta 2021 javno zahteval višjo kvoto in jo delno dobil, emiratska kvota je od leta 2019 narasla za približno 500.000 sodčkov na dan. Kljub naložbi 150 milijard dolarjev v širitev zmogljivosti so Emirati vseeno zapustili skupino.
Za naftne trge izstop zaenkrat nima neposrednih posledic, saj Hormuška ožina po izbruhu iranskega konflikta ostaja zaprta, Savdska Arabija pa je prek cevovoda, zgrajenega leta 1981, preusmerila 60 do 70 % izvoza na Rdeče morje. Ko pa se ožina znova odpre, bodo Emirati, ki načrtujejo povečanje zmogljivosti na 6 milijonov sodčkov na dan po letu 2027, za princa Abdulaziza postali spremenljivka, ki je ne bo mogel več nadzorovati.
