Sergio Ermotti, prvi mož največje evropske banke, je v intervjuju za Financial Times opozoril, da Evropa propada zaradi pretirane regulacije na vseh ravneh. Za spremembo bi bila po njegovem potrebna zelo globoka in boleča kriza, ker brez nje politiki ne bodo čutili pritiska za ukrepanje.
Ermotti to govori že mesece. UBS je z odkupom propadlega Credit Suisse leta 2023 postal edina švicarska globalna banka z bilanco v višini 1.500 milijard dolarjev. V prvem četrtletju 2026 je čisti dobiček zrasel za 80 odstotkov na 3,04 milijarde dolarjev.
Ko Ermotti primerja Evropo z Ameriko, je neusmiljen. Po finančni krizi 2008 so ameriški regulatorji bankam dovolili rast, ker so hoteli, da ameriške banke vodijo globalno finančno industrijo. Evropa je naredila obratno. Fragmentacija brez kapitalske unije, brez bančne unije, brez enotnega trga kapitala je preprečila nastanek močnih igralcev. Vsaka država hoče svojega nacionalnega prvaka, pozablja pa, da zmaga na domačem prvenstvu na globalnem trgu ne pomeni nič.
Ermotti sam čuti posledice tega pristopa na lastni koži. Švicarska vlada pripravlja nove kapitalske zahteve, ki bi UBS naložile do 26 milijard dolarjev dodatnega kapitala. Banka je lani vodila pogovore z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom o morebitni selitvi sedeža iz Švice. Marca 2026 je UBS dobil ameriško nacionalno bančno licenco. Na konferenci v St. Gallenu je Ermotti prejšnji teden dejal, da prevzema v ZDA ne izključuje.
Če bo Evropa banke še naprej obravnavala kot grožnjo namesto kot orodje gospodarske rasti, jih bo izgubila. In ne gre samo za banke. Ermotti je že lani povedal, da je bil razočaran, ker Evropa ni izkoristila brexita kot alarma za prebujanje. Zdaj pravi, da bi lahko obrambna razprava končno prisilila Evropo, da spozna, da biti velesila na papirju ni dovolj.
Ermotti bo na čelu UBS ostal vsaj do aprila 2027. Do takrat bo integracija Credit Suisse končana in švicarski parlament bo moral odločiti o kapitalskih zahtevah. Če bodo prestroge, bo največja evropska banka morda postala ameriška.
