Šest držav Evropske unije je irsko predsedstvo pozvalo, naj davek na izredne dobičke naftnih družb uvrsti na dnevni red neformalnega srečanja finančnih ministrov 18. in 19. septembra v Dublinu, slovenski Petrol pa je marca letos pri prodaji goriv v Sloveniji zabeležil 27,5 milijona evrov izgube.
Pismo so podpisali finančni ministri Nemčije, Italije, Avstrije, Poljske in Portugalske ter španski gospodarski minister, naslovljeno pa je na irskega finančnega ministra Simona Harrisa. Irska do konca leta predseduje Svetu Evropske unije. Ministri navajajo, da profitabilnost naftnih družb in marže na rafiniranih proizvodih presegajo rast cen surove nafte, poroča agencija AFP, ki je pismo pridobila. Nemška agencija dpa iz istega dokumenta povzema, da dosedanji vladni ukrepi niso trajno znižali cen za podjetja in državljane.
Aprila so ministri iz istih držav brez Poljske podoben poziv naslovili na evropskega komisarja Wopkeja Hoekstro. Aprilsko pismo ni določilo niti stopnje niti kroga zavezancev, je poročala agencija Reuters.
Slovenija ni med podpisnicami nobenega od obeh pisem. Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije je solidarnostni prispevek leta 2022 določil po 80-odstotni stopnji, najnižja stopnja iz Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 pa je znašala 33 odstotkov. Osnova je bila razlika med obdavčljivim dobičkom leta 2022 oziroma 2023 in povprečjem štirih davčnih obdobij od leta 2018, zvišanim za petino.
Zavezanec je po zakonu pravna oseba, ki v Sloveniji opravlja dejavnost pridobivanja in predelave surove nafte, zemeljskega plina ter premoga, kaže pojasnilo Finančne uprave Republike Slovenije. Po evropski uredbi mora tako podjetje najmanj tri četrtine prometa ustvariti s črpanjem, rudarjenjem, rafiniranjem nafte ali proizvodnjo koksa. Petrol, največji slovenski uvoznik, nobene od teh dejavnosti ne opravlja.
Slovenska vlada z uredbo omejuje najvišjo dovoljeno maržo pri prodaji bencina in dizelskega goriva. Skupina Petrol je v prvem četrtletju letos ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov. Prodala je milijon ton goriv in derivatov, deset odstotkov več kot leto prej. Čisti poslovni izid je padel za 73 odstotkov na 8,3 milijona evrov, EBITDA pa za 39 odstotkov na 41 milijonov evrov. Izguba družbe Petrol pri prodaji goriv in derivatov je marca znašala 27,5 milijona evrov ob 39-odstotni rasti prodanih količin.
Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je v objavi na Ljubljanski borzi 15. maja opozoril na neustrezen regulatorni okvir v Sloveniji. „Tak mehanizem povzroča neposredne poslovne izgube,” je zapisal in opozoril na večja tveganja za stabilno in zanesljivo oskrbo trga z energenti. Predsednica nadzornega sveta Petrola Vesna Južna je v isti objavi navedla, da regulirana marža več kot desetletje ostaja nespremenjena, stroški v maloprodaji pa so se v štirih letih povečali za več kot 35 odstotkov. Nemško združenje za goriva in energijo je aprila v pisni izjavi za agencijo Reuters ocenilo, da je vtis o neupravičenem bogatenju družb napačen.
Bonitetna hiša S&P Global Ratings je 26. marca letos Petrolu potrdila dolgoročno bonitetno oceno BBB- in izgled ocene izboljšala iz stabilnega v pozitivni. Skupščina delničarjev Petrola je 21. maja potrdila dividendo v višini 2,50 evra na delnico.
