Šestmesečni euribor pri 2,653 odstotka, za 0,548 odstotne točke nad januarjem, obrok višji za 43,77 evra

Šestmesečni euribor je 13. avgusta znašal 2,653 odstotka, za 0,548 odstotne točke več kot na prvi delovni dan letošnjega leta, kažejo podatki Evropskega inštituta za denarne trge. Mesečni obrok pri 150.000 evrih stanovanjskega posojila na 25 let se je v tem obdobju zvišal s 719,53 na 763,30 evra, za 43,77 evra na mesec oziroma za 525,24 evra na leto. Izračun predpostavlja anuitetno odplačevanje in nespremenjen pribitek ene odstotne točke do konca odplačilne dobe.

Vlagatelji stavijo na skoraj tri dvige obrestnih mer Evropske centralne banke v prihodnjem letu, prvega v celoti do oktobra, je poročal Reuters. Orodje CME FedWatch pripisuje približno 63-odstotno verjetnost, da bo tudi ameriška centralna banka do konca leta obrestno mero vsaj enkrat zvišala, kažejo podatki, ki jih je 14. avgusta navedla družba Charles Schwab.

Indeks S&P 500 je petek končal pri 7.785,76 točke, tik pod sredinim rekordom. Kazalnik pričakovane nihajnosti VIX je prejšnji teden padel pod 14,4 in dosegel najnižjo raven v letošnjem letu, v petek pa je stal pri 14,52. Nizka vrednost tega kazalnika po oceni analitikov družbe Charles Schwab kaže na skromno zavarovanje pred padcem tečajev.

Zapisnik zasedanja Fedovega odbora za odprti trg z 28. in 29. julija bo objavljen v sredo ob 20. uri po srednjeevropskem času. Odbor je obrestno mero pustil v razponu med 3,50 in 3,75 odstotka z devetimi glasovi proti trem. Proti so glasovali predsednica clevelandske centralne banke Beth Hammack, predsednik minneapoliške Neel Kashkari in predsednica dallaške Lorie Logan, vsi trije za dvig za četrtino odstotne točke. Tri odklonilne glasove v isto smer je odbor nazadnje zabeležil septembra 2016.

Predsednik Feda Kevin Warsh, ki je funkcijo prevzel 13. maja, je opustil prakso vnaprejšnjega usmerjanja pričakovanj, izjava po zasedanju pa je bila krajša od uveljavljene. „Prosil sem za dobro družinsko razpravo in sem jo dobil,” je Warsh povedal na novinarski konferenci 29. julija. Brez napovedane poti obrestnih mer ostaja zapisnik edini formalni vir o razmerju sil v odboru.

Ameriški urad za statistiko dela je 12. avgusta objavil julijsko inflacijo pri 3,4 odstotka na letni ravni in jedrno pri 2,5 odstotka, obe za desetinko odstotne točke nižji od junijskih. Urad za popis prebivalstva je dva dni pozneje sporočil, da se je prodaja v trgovini na drobno julija znižala za 0,6 odstotka na mesečni ravni, najbolj v več kot letu dni, analitiki pa so pričakovali 0,2-odstotno rast. Indeks potrošniškega razpoloženja Univerze v Michiganu je avgusta padel na 51 točk pri napovedi 55 točk.

„Poročilo o maloprodaji je bilo precej šibkejše od pričakovanega,” je ocenil Collin Martin, vodja raziskav in strategije za instrumente s fiksnim donosom pri Schwab Center for Financial Research. Glavni naložbeni strateg pri J.P. Morgan Wealth Management Phil Camporeale je v komentarju na spletišču banke zapisal, da sta počasnejša normalizacija oskrbovalnih verig okoli Hormuške ožine in dvom trgov o protiinflacijski verodostojnosti Feda po julijskem zasedanju znižala prag za septembrski dvig.

Eurostat bo v sredo objavil dokončne julijske podatke o inflaciji v evrskem območju. Hitra ocena z 31. julija je pokazala 2,9 odstotka proti junijskim 2,8 odstotka. Energenti so se podražili za 10,0 odstotka, jedrna inflacija se je zvišala na 2,5 odstotka. V petek sledijo hitre ocene indeksov nabavnih menedžerjev za Nemčijo, evrsko območje, Združeno kraljestvo in ZDA, prve po zaostritvi razmer na trgu plina v prvi polovici avgusta. Julijski sestavljeni indeks evrskega območja je znašal 51,9 točke in je prvič v štirih mesecih pokazal rast poslovne aktivnosti.

„Lagardine izjave na tiskovni konferenci jasno kažejo na septembrski dvig,” je za Reuters povedal ekonomist ING Carsten Brzeski. Po njegovi oceni je banka znova zaostrila ton, septembrski dvig pa je skoraj sklenjena stvar. Svet ECB je 23. julija obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita pustil pri 2,25 odstotka, obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja pri 2,40 odstotka in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,65 odstotka. Vse tri veljajo od 17. junija, ko jih je banka zvišala za 25 bazičnih točk, prvič po letu 2023. Naslednje zasedanje bo 10. septembra.

Svet ECB je v izjavi z 23. julija zapisal, da se celoten inflacijski učinek energetskega šoka še ni izpel in da banka spremlja njegovo jakost, trajanje ter posredne in sekundarne učinke. Predsednica ECB Christine Lagarde je na tiskovni konferenci pojasnila, da podjetja v bančnih anketah teh učinkov ne prenašajo niti v cene niti v plače, rast plač pa se še naprej umirja. Reuters je poročal, da večina anketiranih ekonomistov ocenjuje, da bo evrsko območje potrebovalo bistveno manj zaostrovanja od tistega, ki ga vračunavajo terminski trgi, ker tržne cene odražajo predvsem energetiko in ne gospodarskih temeljev.

Sod nafte brent je petek končal pri 88,52 dolarja in v tednu pridobil več kot pet odstotkov, potem ko je ameriško finančno ministrstvo napovedalo, da lahko pomorska blokada iranskih pristanišč traja nedoločen čas. Plin na nizozemski borzi TTF se giblje okoli 61 evrov za megavatno uro, evropska skladišča pa so napolnjena približno 60-odstotno. Analitik za plin pri Mednarodni agenciji za energijo Greg Molnár je v oceni, ki jo je 12. avgusta povzelo spletišče European Gas Hub, opozoril, da so zaloge okoli 22 odstotkov pod petletnim povprečjem, podaljšanje izpada norveškega polja Ormen Lange do februarja 2027 pa lahko iz evropske kurilne sezone odvzame več kot milijardo kubičnih metrov plina.

Statistični urad je 31. julija sporočil, da so k julijski letni inflaciji, ki je znašala 2,9 odstotka, največ prispevale cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, in sicer 0,9 odstotne točke ob za 7,3 odstotka višjih cenah. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom, je bila v Sloveniji triodstotna.

Regulirane cene naftnih derivatov se od 24. marca oblikujejo vsakih sedem dni po metodologiji, ki temelji na sedemdnevnem povprečju svetovnih cen naftnih derivatov in gibanju tečaja med dolarjem in evrom. Naslednja sprememba bo v torek opolnoči. Vlada je 3. avgusta Evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje za znižanje trošarin pod evropski minimum, ker je trošarina za dizelsko gorivo pri 0,33000 evra na liter že na najnižji dovoljeni ravni.

Do ponedeljka opolnoči v Sloveniji velja regulirana cena 1,519 evra za liter 95-oktanskega bencina, 1,753 evra za liter dizelskega goriva in 1,356 evra za liter ekstra lahkega kurilnega olja.