Madžarski Wizz Air bazira letala v Skopju in Podgorici, od koder leti tudi na Brnik, Letališče Jožeta Pučnika pa je lani z 1.591.443 potniki zaostalo za obema. Skopsko letališče je po podatkih upravljavca TAV Macedonia sprejelo rekordnih 3.211.419 potnikov, 8,7 odstotka več kot leto prej. Podgorica je po podatkih družbe Aerodromi Crne Gore kljub 0,3-odstotnemu upadu sprejela 1.751.850 potnikov, več kot Brnik. Razlika do Skopja znaša približno 1,6 milijona potnikov, do Podgorice okoli 160.000.
Wizz Air v Skopju bazira šest letal, sedmo pa doda v konici poletne sezone od sredine julija do sredine septembra. Z več kot 250 zaposlenimi v Severni Makedoniji ostaja največji prevoznik na letališču. V Podgorici je do začetka junija namestil dve letali Airbus A321neo in v enem letu odprl okoli 17 novih prog. Iz Skopja povezavo z Ljubljano na vrhuncu poletja opravlja petkrat tedensko, progo Podgorica-Ljubljana pa je začel junija ob podpori črnogorske vlade in na njej tekmuje z Air Montenegrom.
Srbski direktorat za civilno letalstvo je 27. marca s podpisom vršilca dolžnosti direktorja Ognjena Babića spremenil pravilnik o izdaji dovoljenj tujim prevoznikom. Letalske družbe morajo po novem red letenja oddati v odobritev vsaj 30 dni pred začetkom operacij, prevozniki iz Evropske unije s pravicami tretje in četrte svoboščine pa smejo opravljati le lete, ki se začnejo ali končajo v Uniji ali v njihovi matični državi. Wizz Air ocenjuje, da bi ga to prisililo v zaprtje beograjske baze s štirimi letali in okoli 150 delovnimi mesti od novembra, potem ko se 25. oktobra začne zimska sezona. Owain Jones, glavni korporativni direktor Wizz Aira, je v izjavi 3. junija zapisal, da se morajo srbske oblasti odločiti, ali podpirajo odprte trge ali pa nameravajo omejiti trg in umetno zaščititi enega prevoznika. Direktor za korporativno komuniciranje András Radó je na novinarski konferenci v Beogradu 18. junija dodal, da prevoznik išče rešitev, sicer bo bazo zaprl. Družba je vložila pritožbo pri Evropski komisiji, ki preverja skladnost sprememb s sporazumom o skupnem evropskem zračnem prostoru. Srbski direktorat očitke zavrača in poudarja, da pravila veljajo enako za vse prevoznike in nikomur ne odrekajo pravice do letov med Srbijo in Unijo. Kapaciteto, kakršno bi Wizz Air moral umakniti iz Beograda, skuša Zagreb pritegniti z novo shemo.
| Potniški promet 2025 in bazirana letala Wizz Aira | |||
| Letališče | Potniki 2025 | Sprememba | Wizz Air (letala) |
| Skopje | 3.211.419 | +8,7 % | 6 |
| Podgorica | 1.751.850 | -0,3 % | 2 |
| Ljubljana | 1.591.443 | +10,6 % | 0 |
| Lider.si | Vir: letališča (TAV Macedonia, Aerodromi Crne Gore, Fraport Slovenija), Wizz Air | |||
Zagrebško letališče je 1. junija uvedlo nov štiriletni model spodbujanja prometa, ki za vsakega plačanega odhodnega potnika na upravičenih progah prinaša 80-odstotni popust na potniško pristojbino in oprostitev pristojbine za centralno infrastrukturo. Prevoznik mora na progi doseči vsaj 35.000 odhodnih potnikov na leto in petino prepeljati v zimski sezoni, prijavo in prvi polet pa opraviti med 1. junijem in 31. decembrom 2026. Kdor v prvem ali drugem letu preseže 100.000 oziroma 150.000 potnikov, si zagotovi podaljšane spodbude brez letnih pragov. Potniška pristojbina v Zagrebu znaša 17,50 evra na odhodnega potnika in sodi med najvišje v Evropi. Model iz upravičenih ciljev izpušča Skopje, Beograd, Sarajevo in Tirano ter večja evropska vozlišča.
Predstavniki družbe Wizz Air Hungary so se sešli z Javno agencijo za civilno letalstvo in povprašali po roku desetega javnega razpisa za večjo letalsko povezljivost Slovenije, so pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. Razpis se izteče 31. avgusta 2026 in prevoznikom ponuja delno povračilo letaliških pristojbin. Wizz Air je večkrat dal vedeti, da mu sedanji okvir podpore ne omogoča dobičkonosne baze v Ljubljani. Prejšnji program subvencij je bil vreden 16,8 milijona evrov za obdobje med letoma 2023 in 2025. Ko je Lufthansa pozimi ukinila povezavo Ljubljana-München, je Zagreb postal nadomestna vstopna točka v njeno mrežo, za slovenska podjetja pa daljša in dražja pot.
WIZZ Air Hungary Zrt., madžarska operativna in kadrovska družba skupine, je v letu 2024 ustvarila 7,87 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, skoraj v celoti iz poslov znotraj skupine, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc madžarskega poslovnega registra. Družba je leto sklenila z 91 tisoč evri čistega dobička in zaposlovala 3.429 ljudi, CompanyWall pa ji je dodelil bonitetno oceno A+, brez davčnih dolgov, blokad ali sodnih postopkov. Komercialni prihodki skupine tečejo skozi prevoznika Wizz Air Malta in Wizz Air UK ter borzno kotirajočo krovno družbo Wizz Air Holdings, ki je v poslovnem letu do konca marca 2026 prepeljala 69,7 milijona potnikov. Zneski so preračunani v evre po povprečnih letnih tečajih Evropske centralne banke.
| WIZZ Air Hungary Zrt. — madžarska družba skupine Wizz Air (v milijonih EUR) | |||
| Postavka | 2022 | 2023 | 2024 |
| Čisti prihodi od prodaje | 10,21 | 9,16 | 7,87 |
| Poslovni izid | -1,21 | 1,43 | 0,15 |
| Čisti poslovni izid | -1,02 | 1,63 | 0,09 |
| EBITDA | -0,60 | 2,07 | 0,64 |
| Kapital | 1,19 | 2,85 | 0,83 |
| Povprečno število zaposlenih | 4.971 | 3.277 | 3.429 |
 Vir: CompanyWall, madžarski poslovni register | |||
Wizz Air je po analizi družbe Morningstar za CNBC med nizkocenovnimi prevozniki finančno najbolj izpostavljen in ima najnižji delež vnaprej zavarovanega goriva. Baze v Abu Dabiju, na Dunaju, v Tuzli in Sarajevu je zaprl, ko so se donosi znižali. Makedonske subvencije za povezavo Skopje-Frankfurt so decembra 2025 potekle, Lufthansa pa je progo ukinila. Subvencija bi Ljubljani zagotovila bazo le za čas, dokler bi se madžarskemu prevozniku izplačala.
Wizz Air bazira šest letal v Skopju in dve v Podgorici, na Brniku nobenega.
