Slovenija je za baterijske hranilnike za podjetja razpisala skupno 26,9 milijona evrov subvencij. Prvotnih 16,9 milijona iz evropskega vira REPowerEU je pošlo v manj kot letu dni, 14. maja pa je vlada odobrila dodatnih 10 milijonov iz podnebnega sklada. Večina tega denarja konča pri kitajskih proizvajalcih opreme.
Borzenov razpis za pravne osebe je bil odprt od julija 2025. Podjetja so lahko pridobila do 45 odstotkov upravičenih stroškov naložbe, največ 225 evrov na kilovatno uro kapacitete. Sprva je kazalo, da se bo denar črpal prepočasi. Zgodilo se je nasprotno: sredstev je zmanjkalo, vlada pa je dodatna sredstva potegnila iz podnebnega sklada.
Borzen bo v kratkem objavil nov javni poziv z nespremenjenimi pogoji. Po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo bo podprl približno 200 projektov. Do subvencije bodo prišla tudi podjetja, ki so z investicijami že začela pred zaprtjem prvotnega razpisa.
Na slovenskem trgu hranilnike za podjetja ponuja vsaj deset podjetij: GEN-I Sonce, BISOL Energija, Enertec, Merkur Energija, BEL Energija, SunContract, Termo Shop in več manjših. Skoraj vsi prodajajo uvoženo opremo. Na policah prevladujejo kitajski EVE Energy, Fox ESS, Huawei in Sungrow ter izraelski SolarEdge.
Edini slovenski proizvajalec je TAB iz Mežice, podjetje z 297 milijoni evrov letnih prihodkov in 651 zaposlenimi. Leta 2024 so na Prevaljah zagnali proizvodnjo litij-ionskih hranilnikov z letno zmogljivostjo več kot 1 gigavatno uro. Linija danes obratuje pri 70 do 80 odstotkih zasedenosti.
TAB je s kitajskim Haidi Energy Technology ustanovil skupno podjetje v vrednosti okoli 100 milijonov evrov, v katerem ima 74-odstotni delež. Julija 2025 so na Prevaljah zagnali industrijski hranilnik z močjo 1,3 megavata in kapaciteto 2,2 megavatne ure, ki ga daljinsko upravlja Holding Slovenske elektrarne.
| PONUDNIKI BATERIJSKIH HRANILNIKOV ZA PODJETJA V SLOVENIJI | ||
|---|---|---|
| Ponudnik | Znamke hranilnikov | Poreklo opreme |
| TAB | TAB e.storage | Slovenija* |
| GEN-I Sonce | več znamk | uvoz |
| BISOL Energija | več znamk | uvoz |
| Enertec | več znamk | uvoz |
| Merkur Energija | TAB, SolarEdge | Slovenija*/Izrael |
| BEL Energija | Fox ESS | Kitajska |
| SunContract | več znamk | uvoz |
| Termo Shop | SigenStor, Deye | Kitajska |
| Lider.si | *celice uvožene s Kitajske, končna izdelava v Sloveniji | ||
Tudi TAB-ovi hranilniki niso povsem domač izdelek. Baterijske celice prihajajo s Kitajske. Inverter, elektronika, ohišje in končna izdelava so slovenski. Podjetje načrtuje razvoj lastne celične tehnologije, roka pa še ni določilo.
Pri vseh ostalih ponudnikih na slovenskem trgu gre celotna vrednost strojne opreme v tujino. Od 26,9 milijona evrov subvencij za hranilnike v slovenskem gospodarstvu ostanejo stroški montaže, projektiranja in posredovanja.
Zakaj so podjetja kljub temu vložila toliko vlog? Primer iz Loč: štirje hranilniki s kapaciteto 1.044 kilovatnih ur, investicija 235.000 evrov, po 45-odstotni subvenciji 130.000 evrov iz lastnega žepa. Letni prihranek s cenovno arbitražo in zmanjševanjem konične moči: 95.000 evrov. Povračilo v letu in pol.
Po ocenah dobaviteljev, zbranih pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo Slovenija do konca leta 2027 namestila za 500 megavatov novih hranilnikov. Trg je vreden več sto milijonov evrov. TAB je edini, ki ga lahko izkoristi z domače strani, celice ali ne.
