Vojne in drugi konflikti letos ogrožajo dobavo več kot 43 odstotkov svetovne proizvodnje nafte. Hkrati je izpadlo približno deset odstotkov svetovnih rafinerijskih zmogljivosti, zaloge goriv pa se zmanjšujejo.
Na svetovnem naftnem trgu se letos kopiči nenavadno veliko tveganj. Države, ki so jih prizadeli konflikti, so lani proizvedle okoli 45 milijonov sodov nafte na dan, kar predstavlja več kot 43 odstotkov svetovne proizvodnje, kažejo izračuni Reutersa na podlagi podatkov Mednarodne agencije za energijo (IEA).
V ospredju je vojna med Iranom in Izraelom oziroma ZDA, ki je po navedbah Reutersa v zadnjih šestih mesecih prerasla v največjo krizo oskrbe z nafto doslej. K težavam pa prispevajo tudi vojna v Ukrajini, konflikt v Libiji in ameriške omejitve izvoza venezuelske nafte.
Hormuška ožina ostaja največje tveganje
Motnje niso povsod enake in niso nastale hkrati. Na območju Perzijskega zaliva je trenutno prizadetih približno 5 do 7 milijonov sodov nafte dnevno, ocenjujejo analitiki. Savdska Arabija del nafte preusmerja proti Rdečemu morju, del izvoza iz zalivskih držav pa poskuša najti alternativne poti.
Toda tveganje ostaja veliko. Hormuška ožina je ena najpomembnejših svetovnih poti za prevoz nafte, zato lahko vsaka nova motnja hitro vpliva na svetovne cene in stroške goriv.
Dodatno tveganje predstavljajo napadi v Rdečem morju in v bližini Sueškega prekopa. Julijski napadi so pokazali, da težave niso omejene samo na območje Perzijskega zaliva.
Izpadla tudi desetina rafinerij
Problem ni samo v proizvodnji surove nafte. Zaradi vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu je izpadlo približno deset odstotkov svetovnih rafinerijskih zmogljivosti.
Ukrajina je letos napadala rusko rafinerijsko infrastrukturo, tudi objekte, ki so več tisoč kilometrov oddaljeni od ukrajinskega ozemlja. Rusija se zaradi posledic napadov sooča s pomanjkanjem goriv in je omejila izvoz bencina in dizla.
To dodatno zaostruje razmere na svetovnem trgu goriv. Cene so se zvišale kljub temu, da ameriške rafinerije delujejo z zelo visoko izkoriščenostjo zmogljivosti.
Naftni trg poskuša del izpada nadomestiti z večjo proizvodnjo iz ZDA, vendar tudi ameriška oskrba ni povsem odporna na motnje. Konec julija so jo prizadele tudi vremenske razmere.
IEA je za blaženje šoka sprostila rekordne količine nafte iz strateških zalog. Večina teh sprostitev je zdaj že zaključena, medtem ko se svetovne zaloge nafte in goriv še naprej zmanjšujejo.
Višje cene goriv se že prelivajo v gospodarstvo. Dražja energija povečuje inflacijske pritiske, hkrati pa zvišuje stroške zadolževanja in pritiska na javne finance.
