Skupni dolg EU bi Slovenijo stal 91 milijonov evrov na leto, več kot polovico za obresti

Slovenija bi od leta 2028 za odplačevanje skupnega dolga Evropske unije vsako leto prispevala okoli 91 milijonov evrov, kaže izračun Lider.si na podlagi predloga Evropske komisije za večletni finančni okvir 2028-2034, o katerem se članice še pogajajo. Komisija za obresti in glavnico dolga, ki ga je EU najela za nepovratna sredstva instrumenta NextGenerationEU (NGEU), predlaga fiksnih 24 milijard evrov na leto. Obresti imajo prednost pred glavnico in bi v sedmih letih znašale okoli 93 milijard evrov od skupno 168 milijard, ocenjuje Evropsko računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2025, objavljenem 8. oktobra.

Revizorji ugotavljajo, da se je dolg EU lani povečal za več kot petino, s 601,3 na 738,9 milijarde evrov, do konca leta 2027 pa bi lahko dosegel 1.000 milijard. Stroški financiranja nepovratnega dela NGEU bi po njihovi oceni v večletnem finančnem okviru 2021-2027 dosegli 28,3 milijarde evrov, skoraj dvakrat več kot prvotna ocena Komisije v višini 14,9 milijarde. Strošek zadolževanja za NGEU se je z 0,15 % junija 2021 povzpel na 3,32 % decembra 2025.

Proračun EU se na koncu izravna s prispevkom, ki ga vsaka članica plača sorazmerno svojemu bruto nacionalnemu dohodku (BND). Komisija v predlogu spremembe proračuna št. 2 za leto 2026 slovensko osnovo BND ocenjuje na 73.774,1 milijona evrov, kar je 0,38 % osnove vseh 27 članic. Izračun predpostavlja, da se letni obrok 24 milijard evrov v celoti pokrije s prispevki po BND in da delež Slovenije ostane na letošnji ravni. Letni prispevek bi znašal približno desetino 888 milijonov evrov, kolikor bo Slovenija po oceni Komisije letos skupaj vplačala v proračun EU.

Komisija po ugotovitvah revizorjev ni objavila celovite strategije za odplačilo dolga NGEU do leta 2058, ko ga mora EU v celoti poplačati. Dolg ob zapadlosti bo morala refinancirati z izdajo novih obveznic, višje ali nižje stroške zaradi sprememb na trgu pa bo nosil proračun EU.

Izpostavljenost proračuna EU zaradi posojil in jamstev se je po podatkih revizorjev lani povečala s 342 na 406,8 milijarde evrov, do konca leta 2027 pa bi lahko narasla do 664 milijard. Proračun EU jamči tudi za novo posojilo Ukrajini v višini 90 milijard evrov, katerega glavnico bo Ukrajina vrnila šele, ko bo od Rusije prejela vojne reparacije. Če dolžniki ne bi plačevali, bi lahko Komisija od članic zahtevala dodatne prispevke, ki so zanje pravno zavezujoči.

Komisija v odgovorih na poročilo navaja, da bo dolg za nepovratna sredstva odplačevala enakomerno in ga do konca leta 2058 v celoti poplačala. Fiksni letni obrok po njenih navedbah omogoča predvidljivo načrtovanje proračuna in ščiti pred nihanjem obrestnih mer, čeprav bi lahko do leta 2058 prinesel višje skupne stroške obresti kot pri linearnem odplačevanju glavnice. Posojila v višini 283,4 milijarde evrov, ki jih je EU z zadolževanjem na trgu dala članicam, vračajo prejemnice same. Slovenija je prejela 1,4 milijarde evrov takšnih posojil, iz mehanizma za okrevanje in odpornost pa ji pripada 1.613 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od katerih je do konca leta 2025 prejela 988 milijonov.

Revizorji Komisiji priporočajo, naj strategijo odplačevanja dolga NGEU pripravi do konca leta 2027. Dolg NGEU mora EU začeti vračati leta 2028, letno odplačilo glavnice pa po sklepu Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije ne sme preseči 31,6 milijarde evrov.