Sladkor v slovenskih trgovinah cenejši kot februarja, na svetovnih trgih dražji za 32 odstotkov

Sladkor je bil septembra v slovenskih trgovinah za 0,6 odstotka cenejši kot februarja, indeks cen sladkorja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki ga FAO izračunava iz cen v dolarjih, pa se je v istem času po izračunu Lider.si zvišal za 32,3 odstotka. Uvozne cene sladkorja so bile po podatkih Statističnega urada avgusta za 3,4 odstotka nižje kot februarja. Lider.si je za sedem skupin živil na podlagi indeksov Statističnega urada in FAO izračunal spremembo cen med februarjem 2026 in zadnjim mesecem, za katerega so podatki objavljeni.

Na svetovnih trgih se je po navedbah Mednarodnega denarnega sklada od začetka vojne na Bližnjem vzhodu riž podražil za 50 odstotkov, pšenica in soja pa sta se podražili za 37 oziroma 21 odstotkov. Podatke je v četrtek na seminarju med letnim zasedanjem v Bangkoku predstavil direktor fiskalnega oddelka sklada Rodrigo Valdés. Žita, med katera Statistični urad uvršča tudi riž, so se v slovenskih trgovinah od februarja do septembra pocenila za 4,0 odstotka. Za 0,3 odstotka se je pocenila moka, testenine so bile cenejše za 1,9 odstotka, kruh pa se je podražil za 1,0 odstotka. Slovenski pridelovalci so avgusta za pšenico in piro dobili za 4,7 odstotka več kot februarja. Cene pri proizvajalcih na domačem trgu so bile avgusta v mlinarstvu za 0,4 odstotka višje kot februarja, v proizvodnji kruha, svežega peciva in slaščic pa za 2,1 odstotka.

Indeks cen rastlinskih olj FAO se je od februarja do septembra zvišal za 14,0 odstotka. Rastlinska olja so se v slovenskih trgovinah v tem času podražila za 0,3 odstotka, uvozne cene olj in maščob pa so se od februarja do avgusta zvišale za 7,0 odstotka. Cene pri proizvajalcih na domačem trgu so se v proizvodnji kakava, čokolade in sladkornih izdelkov od februarja do avgusta znižale za 24,0 odstotka, čokolada pa se je v trgovinah do septembra pocenila za 0,5 odstotka.

V trgovinah se je polnomastno mleko od februarja do septembra pocenilo za 11,4 odstotka, maslo pa za 6,8 odstotka. Slovenski pridelovalci so avgusta za kravje mleko dobili za 8,9 odstotka manj kot februarja, cene pri proizvajalcih na domačem trgu v mlekarstvu in sirarstvu pa so bile nižje za 2,7 odstotka. Indeks cen mlečnih izdelkov FAO je bil septembra za 0,3 odstotka nižji kot februarja.

Uvozne cene kruha, svežega peciva in slaščic so se od februarja do avgusta zvišale za 7,7 odstotka, pri mesu pa za 2,6 odstotka. Sveže meso se je v trgovinah do septembra podražilo za 2,6 odstotka, jajca pa so se podražila za 2,0 odstotka. Indeks cen mesa FAO se je od februarja do septembra zvišal za 1,1 odstotka, indeks cen hrane FAO pa za 8,4 odstotka. Hrana kot celota je bila septembra v Sloveniji za 0,1 odstotka cenejša kot februarja. Valdés je opozoril, da utegne močan pojav El Niño prihodnje leto dodatno zaostriti razmere na svetovnih trgih s hrano.

Stopnja samooskrbe s pšenico je po podatkih Statističnega urada lani znašala 59 odstotkov, z vsemi žiti 74 odstotkov, z rižem pa je bila enaka nič. Na prebivalca je bilo za prehrano na voljo 96,9 kilograma pšenice.